Včeraj, 26.6. iz planine Blato na Škednjovec. Snežišč na poti čez vzhodni greben ni, plošča je bila malenkost mokra, sicer pa z nekaj previdnosti brez problemov.
Na srečo sva bili zgodnji in sva gor precejšen del poti hodili v senci. Na Mišeljsekm prevalu sva stopili na sneg - tako bolj za hec, saj se ga da obiti. Na vrhu Škednjovca je bilo prijetno toplo, medtem, ko so se v dolini "kuhali".
Dol čez zahodni greben, ki je z vrha videti veliko težje prehoden kot je v resnici. Pot je odlično speljana in če stopaš lepo previdno, gre prav v redu. Melišča pod Škednjevcem so ponekod še odeta v snežno oddejo, a neproblematična. Prav lepo se da "smučati" po njih.
Dan skoraj brez oblačka in brez gornikov. Ni bilo videti nikogar ne pri Vodnikovi koči, ne pri Planiki, ne na poteh. Dan prej, na praznik, je bilo verjetno drugače.
Srečevali sva (večkrat) samo par iz GB, ki je pohajkoval od Krstenice preko pl. Jezerca do Lazovškega prevala in nazaj.
Na Krstenici živina že veselo zvončklja. Voda na Krstenici seveda je, sira še ni (so ga šele začeli delati
), na pl.- Jezerca pa vode na koritu še niso odprli, tako da je uboga živina lizala kar korito. Nazaj grede jih je tam vztrajalo le še šest. Verjetno pa so vodo odprli že tisti večer, kot je obljubljal mlad pastirček.
V opisu poti je sicer napisano, da je dostop 4 ure. Čestitke vsem hitrim gornikom. Nama to ni uspelo. Ena je invalid in je uspeh že to, da sva sploh prišli gor. Je pa res, da nama ni bilo treba hiteti, saj sva imeli na razpolago ves dan.
Sicer pa je bil dan kot iz pravljice. Ptice so žvrgolele na vse grlo, cvetja res veliko, sonce, kakšen oblaček, krasne gore ... res nam je Bog dal čudovito deželo!