Včeraj parkiram na 3. vršiški serpentini in se usmerim proti Krnici. Prečkam vodo in kmalu sem pri kapelici, od koder do Koče v Krnici ni daleč. Pri koči je bilo še vse mirno, jaz pa se usmerim proti vznožju Kriške stene. Teren je bil kar moker od dežja, a gorski ambient in modro nebo sta bila res krasna, zato je pot do vznožja stene hitro minila. Pri vstopu v plezalni del je še dokaj strmo in tudi ne prav mehko snežišče, ki se zaenkrat lepo stika z začetkom markirane poti v steni. Velja pa previdnost v bodoče zaradi krajne poči. Za večjo sigurnost sem si nataknil dereze in v roke vzel cepin. Pot preko stene je kar naložena in tudi skrotja je veliko, zato previdno. Ob povratku sem videl ljudi, ki so imeli vso možno opremo, le tiste najpomembnejše, torej čelade niso imeli
. Na robu stene se odločim, da bom poskusil kar do Škrlatice. Pod Dovškim Gamsovcem in tudi še prej ko se spuščamo se preči ali obhodi nekaj nezahtevnih snežišč, nato do Rdeče škrbine bp. Pri spuščanju s škrbine proti Škrlatici je še eno večje snežišče, ki se ga tudi lahko obhodi. Tu se je vreme začelo kvariti, zato sem zelo pohitel na vrh Škrlatice, naredil par posnetkov, popil požirek in hitro obrnil. Pri razpotju za Dolkovo špico z nekom malce pokramljam, nato pa se dokaj prepričan, da se bo vreme pokvarilo vrnem proti robu Kriške stene in se začnem spuščati v Krnico. No mnogi so se takrat šele začeli vzpenjati in kakor se je potem izkazalo, je bila moja "panika" glede vremena odveč, saj je vreme kar zdržalo (napovedane so bile sicer nevihte že zgodaj popoldne
). Potem je sledil le še spust do koče in čez pašnike nazaj do Vršiške ceste. Fajn tura je bila!