Slivnica - 1114 m

Po doooolgi pavzi sem bil danes zopet na tem hribčku. Še med hojo nisem bil prepričan, če mi bo uspelo, saj je pot na nekaj mestih hudo poledenela. Palice so bile dober pomočnik, derezice bi bile pa še boljši. Žal je lokal prva dva dneva v tednu zaprt, imajo pa še od lani preizkušeno samopostrežno covid različico, saj sem bil toplega čaja zelo vesel. Domačini očitno vedo, kdaj se lahko pogrejejo v lokalu, zato je bilo obiska ob moji navzočnosti zelo malo. Na terasi je nekdo pozabil kapo in eno rokavico (ki je bila že malo primrznjena), prestavil sem ju na okensko polico pod streho.
Nekaj sličic.

Mi starine se še ne damo kar tako!
lp

Zlatko, do naziva starina imaš še dolgo pot

...Po uradni opredelitvi v slovenskem prostoru za starejšega človeka velja oseba, ki je starejša od 65 let. Leta po tej starosti delimo v več obdobij, vsako ima svoje značilnosti, posebnosti in prioritete v življenju posameznika. Delitev tretjega življenjskega obdobja glede kronološke starosti in predvidena funkcionalna starost v tem starostnem obdobju človeka (prirejeno po Ramovš 2003):

Mladi starejši oz. zgodnje starostno obdobje (65–74 let): človek se prilagaja na svobodo
življenje po upokojitvi. Človekovo zdravstveno stanje je relativno stabilno, ni večjih
težav, kronične bolezni so prisotne v manjši meri in dobro obvladljive. Upokojenec živi
dejavno in ima veliko socialnih stikov s svojo generacijo, sodelavci in navezuje stike z
osebami iz novega socialnega okolja, soudeleženci hobijev in širšega družabnega
življenja. Intenzivneje se povezuje s sorodniki, potomci, vnuki; posveča jim več
pozornosti in jim pomaga. Z uspešno obdobje po upokojitvi je pomembna priprava
človeka na to obdobje.

Srednji starejši oz. srednje starostno obdobje (75–84 let): oseba zaznava upad
življenjske moči in energije, intenzivneje se pojavljajo kronične bolezni, doživlja vedno
več izgub (partner, vrstniki, dom, prijatelji, sebe).

Stari starejši oz. pozno starostno obdobje (85 let naprej), običajno potrebuje več
formalne in neformalne pomoči zaradi različnih zdravstvenih težav. V tem obdobju se
odraža njegovo življenje: Kakršno življenje takšna starost (slovenski pregovor).
Četrto življenjsko obdobje – ko človek obnemore in potrebuje veliko pomoči drugih za
opravljanje osnovnih življenjskih aktivnosti. Trstenjak (Trstenjak, 1998) opredeljuje štiri
življenjske čase in obdobje “zime” pojmuje kot obdobje po smrti.

Vir: http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Starost_in_staranje-Milavec.pdf

Prvi odstavek sem že obdelal.

Tako je, Zlatko. Predaja bi bila pokop, pa se je treba včasih kar malo pregoljufat

Nalašč sem šel pogledati v transverzalno kjižico in ugotovil, da sem bil gor novembra 2002....kako čas beži, kot brzi vlak.-

Ja, dolga je to. Zdaj je zgoraj že nova generacija Uršul Jaz sem hodil gor mimogrede (covidna oskrba staršev) in sem bil letos do začetka septembra 14x, potem pa me je ustavilo nesrečno koleno...

Parkirišče za kegljiščem polno, zato sem mislil, da bom srečal kaj več ljudi, pa ni bilo sile. Najhujši led je na začetku, ker pa je bilo zjutraj kar mrzlo, ni bil pretirano spolzek. Domačini razmere dobro poznajo in so bili večinoma opremljeni z verižicami, čeprav je 2/3 poti kopne. Čaj po 1,10, snega tudi na vrhu ni veliko.

Danes na Slivnici zelo veliko obiska. Teloh cveti, razgledi na jezero in gore lepi, v zgornjem delu pot blatna, na domu prekrivajo streho, štrudel zelo dober (6 EUR). Potem še do jezera in ogled muzeja pustnih šem. In še coprnice Uršule, ki so jo ravno pripeljali pred kulturni dom. V središču Cerknice že plapolajo pisani trakovi. Ni kaj, pust je pred vrati.

Včeraj bil spet gor. Coprnic ni, saj imajo ob začetkih tedna prosto. Stezica lepo pomrznjena, ledu ni skoraj nič več, zgoraj samopostrežni čaj in še nekaj drugih tekočih dobrin. Delavci marljivo prekrivajo streho, izkoriščajo lepe dneve, ko so padavine daleč stran.

Včeraj na Slivnici. Krasni pogledi na Cerkniško jezero in polje. Tudi ostali vrhovi okrog Slivnice so bili vidni.
Dom se intenzivno obnavlja, v načrtu še marsikaj ...
Seveda, saj je lastnica občina.
Tukaj se znajo iti planinskega turizma.
Pohvalno.
LP!

In ne bi teh pogledov delil z nami?

Danes z družbo iz Dravograda ponovno na Slivnici iz cerkniške klasike. Ker smo startali razmeroma zgodaj je bila pot še čvrsta celo traso, veter pa je pokazal svoje zobe le na vrhu in klopci ljubezni ob Uršulini jami.
Jezero je te dni v svojem minimalnem obsegu, razgledi proti severu so bili zaradi kopten v daljavi bolj slabi, na ostale smeri pa paša za oči!
Vsa pohvala osebju v koči za prijaznost in gostoljubje: nič niso komplicirani, če je kdo pojedel svojo malico in spil njih zelo dober čaj! Ambient pa moderen, minimalističen, a z okusom! Se pa veliko dela; strojev, delovnih odrov ni malo!

Ob povratku je bila peš regionalka proti Cerknici v vrhnjem delu že razmočena, blatna s trumami novih pohodnikov v smeri vrha.

Slivnici pa je sledil še ogled vedno zanimivega in misterioznega Rakovega Škocijan.

Mesec dni po zadnjemu obisku popolnoma drugačna slika. Pot suha, njen cestni del pa močno izmaličen. Čisto v začetnem delu je 'umetnik' s strojem pot popolnoma iznakazil. Očitno je bil plačan po številu odtočnih kanalov, saj se te grde rane vrstijo prepogosto - tudi na pet metrov.
Edini snegec sem opazil pri lovskem domu, ki se nahaja na osojni legi, tik pod vrhom. Dom odprt, streha je dobila novo kritino.

Tole uničevanje sem spremljala 14 nazaj v živo, ..katastrofa! Kdo to lahko počne in v čigavem imenu?

Prav zares.
Komaj čakam izid nove številke občinskega glasila.
Grem stavit, da se bodo pohvalili, kako uspešno so uredili odvodnjavanje...

Včeraj bil spet gor, dopoldne je bila tik pod vrhom trava še pobeljena, popoldne je sonce naredilo svoje. V lokalu prijetno toplo, na dvorišču nisem našel nobenega somišljenika, da bi se šla kepat
Kekec bar (na izhodišču) spet zaprt. Zgoraj množica novih jaškov za odvodnjavanje čaka na prvi naliv.

Bernarda in Emil sta se zelo potrudila in nam predstavila bisere Notranjske. Najprej ogled muzeja Cerkniškega jezera, zelo poučno, vzorno urejeno in prijetna predstavitev izumitelja Vekoslava Kebeta in hčerke Katarine, res vredno ogleda.
Potem vzpon na Slivnico, pot lahkotna, prijetna, tokrat pomladansko, brez napovedanih neviht. Za razliko, smo imeli lani osmega marca pravo zimsko idilo. Na vrhu nekaj fotk, vidimo, da bi prišli lahko tudi iz drugih izhodišč, iz Martinjaka ali Grahovega, je prav tako ena ura do vrha. Bistveno daljši pa je dostop iz Pokojišča (vasice nad Borovnico) ali iz Nove vasi (3,5 do 4 ure). V koči so en del lepo obnovili, ali pa smo mi zadnjič spregledali. Regrat lepo cvetu, pa tudi kukavice.
Smo morali kar pohiteti in naslednjemu cilju naproti. Grad Snežnik, notranjski biser iz 13. stoletja, sedanja podoba gradu iz druge polovice 19. stoletja, lepo obnovljen leta 2008. Saloni, spalnice, 150 let staro pohištvo, tudi hladilnik, prekrasne peči, portreti, medo, trofeje...Tu gre Krpanova pot in evropska pešpot E6, a te poti prehodimo prihodnjič. Sledil je obisk Križne jame, naravno ohranjene, brez elektrike, brez betonskih poti, dobili smo škornje, svetilke, dobrega vodnika, sledil je krajši ogled in vožnja s čolnom. Tudi tu je možnost štiriurnega in daljšega ogleda. V tej jami so našli kosti jamskega medveda, ki ga tokrat nismo videli, pa tudi netopirjev tokrat ne. Po pestrem dnevu se nam je prileglo druženje in večerja...Veliko smo videli, odprle so se ideje za podrobnejše oglede lepot Notranjske, hvala parčku B + E...

Včeraj spet klasika kegljišče - dom na Slivnici. V gozdu izredno drsno. Pozabil, da ob sredah lokal ne obratuje, vendar imajo lepo poskrbljeno za samopostrežno pijačo. Klopca pri zastavi je bila za pol urce rezervirana samo zame - popoln užitek v horizontali. Z deli se niso ustavili pri strehi ampak nadaljujejo z urejanjem dvorišča. Pašna sezona se je že začela.