Slovenske planine v vseh letnih časih

V nedeljo pa sem šel na kredarico iz Krme. Pot me je vodila tudi prek planine Zgornja Krma. Nahaja se ob vznožju gore Kurice -2028m- mimo katere gre pot naprej na Konjsko sedlo.Na njej se nahaja pred leti skoraj popolnoma obnovljen pastirski stan Prgarca-1720m, kje poleti tudi kaj postrežejo.Od parkirišče do sem imamo kake dve ure in pol hoda zmerne hoje. Pot je lepa in skoraj nič strma. Na višini 1400m pridemo do lepe travnate ravnice imenovane Vrtača. Že tu se poleti pasejo krave, po dvajsetih minutah pa pridemo na Malo polje, ki je sicer obširnejše kot Vrtača, vendar bolj skalnato.Tu levo zavije pot na Bohinjska vratca .Prek njih pridemo k Vodnikovemu domu. Na Malega polja naletimo na korito. Trenutno je voda tekla. Ob sušnih poletjih pa je voda zaprta. nato končno pridemo na planino Zgornja Krma , kjer je lep obnovljen stan Prgarca-1720m.Poleti je tu posedeti in se malo odpočiti. Pozimi nas razveseli celo zimska soba.Nudi skromno zavetišče pred snežno ujmo.Nad planino pa spet naletimo na korito z vodo.Malo napprej pa je križišče poti.Leva vodi prek Kurice na Konjsko sedlo in naprej na Planiko.Desna pa nas pripelje na Kredarico brez odcepov.

Nekaj slik z današnjega sprehoda od parkirišča na Poljani, mimo Valvasorja na Žirovniško in Zabreško planino.Lepi razgledi, toplo vreme, suha pot....

Na Uskovnici je lepo v vseh letnih časih. Sedaj je na njej le malo snega, vendar vseeno kaže zimsko podobo. V soboto je bilo malo oblačno, v nedeljo pa jasno, mrzlo in precej vetrovno.

Danes pa prvič na zimsko planino Pečano. Nahaja se samo pol ure od Ratitovca .Spustimo se dol z vrha in zavijemo pri Krekovi koči na desno mimo zimske sobe v majhni kočici in mimo zaledenelih mlak za poletno napajanje živine.Tu na smerokaz usmeri na desno navzdol proti gozdu. V gozdu pa nastopi zima.Pot do planine je označena in bila je uhojena . Vseskozi hodimo po snegu. Čez pol ure smo iz gozda zagledamo kar veliko pašno območje planine.Tu stanov na planini še ne ugledamo. Skrivajo se na koncu pašnika v gozdu na jasi.Nekaj objektov je obnovljenih,nekaj pa jih nezadržno propada.Tu se nahaja celo žig planine-sploh ne vem ,če sem na kakšni planini to že zasledil.

Omenjeni žig na planini Pečana je žig Obhodnice Ratitovec. Nekaj več o obhodnici pa najdete na spletni strani PD Železniki: http://www.pd-zelezniki.com/

Pol ure od Pečane je planina Klom, kjer je prav tako žig omenjene obhodnice. Žig pa je tudi na planini Osredek pod Krvavcem...

V lepem sobotnem dnevu sva se sprehodila po južnih pokljuških planinah nad Bohinjem. Začetek na Zgornjem Podjelju po položni poti na Konjsko dolino, po lepo zasneženi cesti mimo Peči do Zajamnikov in nato spust preko Javornice na izhodišče. Snega je malo in poti so ravno prave za prijetno hojo. Razgledi čudoviti.Naslednje dni se bo spremenilo, potem bo pa še lepše.

Danes pa na planino Jasenje, ki kraljuje pod mogočnim Špikom sredi med obema Martuljškima slapovoma .Tu je prijetna gorska postojanka -Ingotova brunarica -planšarija bi rekel. Na pašniku se pasejo krave -postrežejo že kislo mleko in ostale domače dobrote.Na koncu planine je kapelica in spomenik preminulim alpinistom .

Tokrat predstavljam malo znano planino Balo,ki se nahaja v območju Bavšice in jo prečimo, ko gremo na primer na vrh Stadorja.Štart je v Bavšici na križišču poti pred PUS Bavšica .Pri tablah zavijemo levo.Kmalu pridemo do vode.Pot do planine ni dolga -v eni uri smo gor. Je označena . Pot do zaselka Logje je široka,obdana mestoma z kamnitimi ogradami na obeh straneh poti. Na desni strani poti je območje imenovano Brdo.Po tej poti so včasih s konji tovorili v zaselek vse potrebno za bivanje v stanovih med kopno sezono. Tu je še danes Franckina koča -zidano domovanje -spredaj pred hišo je močan vir vode.Ostale stavbe so bile le borne stanovi, ki so danes bolj počitniški objekti. Ogledal sem si samo prvega z desne, kje rso bili lastniki prisotni in so mi povedali zgodovino samega Logja in tudi planine Bala.Ta zaselek je na višini 843m.Za zalekom pa je na desni strani območje, ki se imenuje Bala in poteka do sedla Prevala, ki je na višini 1560m.Pot po zaselku poteka po travnati ravnici, ki višje preide v delno melišče in se nadaljuje v bukov gozd.Pred planino Balo je na levi strani območje , ki se imenuje Prehod.Po uri hoda smo na planini Bala -1181m. Zagledamo več ruševin ob poti na levi strani. Zagledamo samo stene visoke dva metra . Spredaj je ogromen zbiralnik deževnice. Tu ni vode in so uporabljali deževnico.Bilo sta dve ogromni stavbi.Ta poleg zbiralnika vode , ki se je stekala v zbiralnik z velike strehe je bil bivalni del s črno kuhinjo. Tu so imeli tudi sirarno z ogromnim kotlom .Predelovali so občje mleko v sir in ga prodajali po celi dolini.Drugi objekti so bili hlevi za ovce . Celotno območje okrog objektov so obdajale skale-naravne pregrade, ki so jim dodali še skalne ograje. Planina je bila dokončno zapuščena okrog leta 1950 leta.Od takrat so objekti nezadržno propadali.V uničenju so pa pomagali tudi ljudje .Danes je kar težko prilesti zraven, ker ruševine obrašča grmovje , koprive in ostalo visoko bilje .V najlepših časih izpred sto let in več so črede ovac baje dosegle celo številko 800-komaj verjetno.Ovce so se pasle po celem območju Bale.Planina oziroma njen bivalni del deluje malo neživljensko , ker je umeščen na njen spodnji levi del med visoke balvane in skale.Prva živa voda je nato pri lovski koči na višini 1290 m.Za pitje so jo prinašali od tod.Žal se območje Bale zelo zarašča. Še vedno pa smo srečali višje na območju Lanževice.

sl. 12,ne vem,če je to spodmol

Velika stavba planšarije je sredi 80ih še imela streho. Ko sem takrat sestopal z Jalovca tam dol, so mi najbolj ostali v spominu tišina, pisani kamenčki v krnici Lanževici pod Brežicami in žalostni izgled zapuščenega Logja...

Z Zg. Bavšice pridemo tudi na malo znano planino Zabukovec.Gremo kar mimo PUC-a in hodimo ob soteski vodotoka Šumnik,ki višje v soteski kar vodnat in ustvarja lepe slapove, vendar ponikne in privre spet na dan v Zg. Bavšici.Do planine imamo od izhodišča eno uro hoda.Planina je na višini 1346m. Na planini je lovska koča.Tu imamo močan izvir. Planina ne daje vtis pašne planine. Zgleda , da se je močno zarastla.

Kolkor vem je to planina Bukovec. Opuščena in zaraščena planina je važno "razpotje" pravih brezpotnih tur skozi Dolič, v dolino med Jelenk, Zagorelec in Šmihelovec, pa tudi razpotje obeh JZ markiranh variant dostopa na B Grintavec ni daleč

mirank, vse veš

Narobe sem zapisal ime planine .Pravilno je Bukovec.

Po kakem letu sem spet šel iz Ukanca na Vogel po Žagarjevem grabnu. Gor vodi kar dobra zelo široka gorska cesta, ki pa je v spodnjem delu kar malo razrita, tako, da imajo še terenci težave.Pozimi se uporablja kot kar zahteven smuk z Vogla. Če je preveč ledeno ga zaprejo. Nekako do tričetrt te ceste ni odcepov.Nato pa pridemo že v območje paše planine Zadnji Vogel, kje je pastir čez cesto. Nato pa se je treba držati desnih odcepov, ki nas privedejo direkt na planino. Tu je velika planšarija odprtega tipa z veliko ponudbo domačih jedi. To je pašna planina, kjer molzejo strojno in sirijo. Stalno je celo pašno sezono prisoten pastir in še kdo poleg , ki kuha . V ograjenem pašniku je bilo kar veliko govedi. Ob devetih zjutraj so ravno imeli molžo. Kislo mleko se pa žal še ni skisalo-bil sem gor v sredo ta teden.Edino tu je voda na celotnem Voglu. Tu je narejena vrtina in vodovod gre od tu na Vogel.Živina zaide tudi višje na planino Zgornji Vogel, kjer pa se pasejo ovce.

Že kako leto preživljamo del letnega dopusta v Bohinju v Ukancu Prvič sem se sprehodil do malo znane pogojno rečeno planone Blato. Sicer na zemljevidu ni označena kot planina , vendar jo imajo domačini za planino. Z Ukanca k slapu Savica vodita dve poti. Leva gre čez to planino, venadar proti koncu zavije na asfalt in je manj prijetna .Čez ta velik pašnik tako hodimo po soncu,medtem ko poteka desna pot do slapa po gozdu v prijetni senci.To je v bistvu ogromen raven pašnik z nekaj objekti. Tu celo kosijo.

Na Jezerskem sem si ogledal planino Robci.Nahaja se na prelepem kar obsežnem pašniku levo nad Kanonirjem na Spodnjem Jezerskem.Gremo v smer Jekarice in kmalu nas smerokaz usmeri na levo na Kozjek.Hodimo po lepem zelo širokem makadamu kakih petnajst minut in pridemo do smerokaza, ki nas desno usmeri na pot na Kozjek. Na levi strani pa se začne naša planina .Ograjena je z električnim patirjem.Takoj na začetku planine je na levi lep počitniški objekt kot kaj drugega . Na velikem pašniku se pase kar velika čreda govedi. Če stopimo prek lese in gremo malo po potki se šele zavedamo kako velika je planina . Od tu ne bomo opazili stan , ki je precej naprej bolj na spodnjem robu planine nekje na sredini. Lepo je viden s ceste , ki gre naprej nad planino, vendar ne pripelje nikamor . Narejen je le zaradi spravila lesa.

Danes pa na svež gorski zrak na planino Spodnjo Dolga njiva. Zapeljemo se prek Tržiča na Dolžanovo sotesko in na Jelendol in proti Medvodju.Tu pa levo zavije lepa gorska cesta proti planini in po njej se vozimo skoraj do planine . Jaz pa sem zavil desno v smeri planine Brsnine in pri zapori ceste pustil vozilo. Sedaj me je čakal dolg marš po makadamu.Nekako po uri in pol hoje po makadamu nas desni smerokaz usmeri na Stegovnik,levi pa na planino Spodnja Dolga njiva. Na smerokazu za planino piše , da imamo do planine uro in pol hoda. Smer poti je čisto na novo označena.Bolj bi se reklo tej poti , da je to označeno brezpotje . Stezica se bolj poredko pokaže. Hodimo prek visokih trav, po zamočvirjenem terenu, prečimo nekaj grap z izvirčki .V smrekovem gozdu se jo da še za silo slediti. Pridemo celo do neke koče na majhni jasici.V megli bi bilo nemogoče najti pravo pot.Vsekakor sem hodil mimo Črne peči-1447m.Neizkušenim to pot ne priporočam.Na planini pa so imeli ogromno obiska. To je pašna planina -vidimo vse od oslov do govedi. Celo purane in kokoši imajo.

Nehote sem pravzaprav odkril in našel pozabljeno in že popolnoma zaraščeno planino Brsnino.Baje je bila to Lomska konska planina.Šel sem po pravi makadamski oziroma gozdni cesti, ki ne pripelje v bistvu nikamor .Namenjena je spravilu lesa.Že po tej gozdni cesti je kar več odcepov, tako da je treba paziti , da prav zavijemo. Uporabljal sem zemljevid Karavanke-osrednji del od PZS. Naletel sem torej na označeno pot , ki poteka z Jezerskega do planine Sp. Dolga njiva.Do tja sem pravzaprav imel načrt priti in tudi brez težav prišel.