Pozno popoldne se odpravim pogledat po daljšem času na Šmarno goro.
Gor grem po direktni čez Kuhinji, kjer je še nekaj zaplat ledu in predvsem tankega blata.Malo višje se je pridružila megla, ki je do sedla že pojenjala.Pri krščanskih znamenjih se mi misli kljub predprazničnem času povežejo z barbarsko, nečloveško morijo povsem neomadeževanih malih otrok.Nič koliko v svetu jih je bilo v vojnah tudi takšnih, ki nikoli niso prišli niti v nam poznane medije, uničeni, pozabljeni, vse to po večini zaradi pohlepa velesil po zemeljskem bogastvu.V dolino se povrnem v temi in megli s čelno svetilko.