Danes sva v upanju na sonce skočila na Smrekovec in res sva imela srečo.
Parkirala sva pri Vrnivšku in se po markirani poti podala proti Smrekovcu. Pot je sicer krasno markirana, ampak je pa zelo zelo mokra in spolzka, potok sva prečkala ene šestkrat, samo enkrat je bil mostiček, ostalo je šlo bolj robinzonsko.
Pri koči nekaj ljudi, na vrhu bolj malo. Snega do koče nič, od koče do vrha nekaj malih zaplat. Z vrha Smrekovca sva se podala proti Krnesu, kar sva proti koncu že kar konkretno obžalovala, saj je sneg na celotni poti, ter se vdira do kolen. Razmeroma enostavna pot je tako postala kar naporna... S Krnesa do koče sva raje ubrala pot po cesti, ki sicer ni preveč boljše, ampak se vsaj udira samo do gležnjev. Povratek do avta prek sedla Atelšek, ker se nama ni dalo še enkrat čez tisti mokri graben. Cel izlet je bil prav lep, če odštejem matranje z vdiranjem.