Ker sem zadnjič malo pod vrhom obrnila, se zopet odločim za Špik. Tokrat greva z Igorjem. On s smučkami, jaz pa brez. No, tako, tudi turnakarji in luknjačarji grejo lahko skupaj na turo.
Glede na količino snega je že spodnji del Kačjega grabna zahteven,saj se gazenje in udiranje začne že na samem začetku. Višje, ko se pride na bolj položen teren smučke ali kplje pridejo prav. Igor je napredoval lepo in hitro. Moje teže pa snežna skorjica ni držala.
Višji del je poln plazov, kar omogočajo hitrejši napredek, ker je sneg zbit. Gazenje je naporno in dolgo. Kar pomeni, da prideš pod vrh, ko ima sonce že moč in je sneg zelo gnil. Mogoče bi bilo boljše ture začeti zelo zgodaj. Tudi spust ni kar tako, je hitrejši, vendar je potrebno malo pogledati kam stopiš, da ti noga ne ujide v kakšno luknjico.
Ploha
, če te mika, stopinje imaš tokrat do vrha, čeprav dvomim, da se bo za vikend še kaj poznalo.