Staničev vrh

Popoldne proti Kamniški Bistrici. Od Doma v Repov kot. Mimo tolmunov v grapo pristopa za Staničev vrh. Vseskozi močna odjuga, sladkorček je bil kratek ter strm popik po ledu in trdem snegu, ki se sicer v grapi vseskozi nesramno predira (nekajkrat se mi je ugreznilo do riti). Na grebenu sem zavoljo (pre)močnega jugozahodnega vetra obrnil. Luštno je blo.

Lp.

Čestitam volk, naslednjič pa prečenje!
Zeleniške so zakon !
Lp

bravo! lepa!

Hehe, garmont, a v zimskih razmerah?
Kakšen Jus&Company mogoče že ... pa še zanje bi bilo prečenje kar (pre)trd oreh. Kaj praviš, Jus?
Skoraj ne verjamem, da obstaja prečenje Zeleniških v zimskih razmerah (kaj šele v pravi, debeli zimi) ...
Morda kdo ve kaj o tem?

Zeleniške špice prečenje IV/2, M UIAA 3, že nekaj časa razmišljamo o tem projektu, samo ga more napopat na skalo...

ni mus je pa fajn če ga napopa.....sej drgač pa mal pohaklamo, ane Juš

M je IN

Še v hladnem jutru v Repov kot in lepo po senci do grebena pod Staničevim vrhom. Na vrhu pa že pošteno vroče.

Rana ura, zlata ura , danes še bolj kot ponavadi. Čestitke!

Hvala, Pika.

Razočaranje nad meglo je bilo danes popolno.
Če je še pri vzponu skozi Repov kot kazalo, da bo sonce predrlo meglo, si je le to pod Staničevem vrhu premislilo.
Pri vzponu je vsepovsod nagajala voda, ki jo je v izobilju. Teče od vsepovsod. Vstopna grapa je precej naložena z gruščem, ki pa na grebenu ne predstavlja več težav.
Sestop po lovski poti mimo lovske koče "V Klinu" in nato v dolino.
Lp

Danes na Staničev vrh malo drugače. Iz Kamniške Bele mimo Orglic po brezpotju na vrh. Sestop v Repov kot.

dopis: na poti na Staničev vrh, se našel črne palčne rokavice, ki niso še za v smeti. Lastnik naj me seveda kontaktira...

Zeleniške špice so nekoliko "prehude" zame, Staničev vrh pa je res simpatičen vrh, saj je vsega po malem . Tolmunčki so krasni, četudi temperatura ni ravno za kopanje . Največja težava mi je bil vstop na greben (na fotografijah "primoza" z dne 22.6.2013 št.7, prijem z levo roko na fotografiji št. 8 pa vse reši ...). Vsekakor pa tura za ponovit!

V hribih se nadaljujejo čudoviti sončni dnevi. V petek sva šla pogledat, kako je v Repovem kotu. Banje so se spremenile v svetle ledene tobogane. V grapi, ki vodi na greben k Staničevemu vrhu, je bolj malo snega. Na začetku se je prav nemarno udiralo, da te je minila volja po nadaljevanju, potem pa sva se razveselila škripavca, ki so ga začinile pomrznjene skale in ledeni pljunki, obešeni čez njih. Ko se prebiješ na greben, nastopi sonce in toplota in v fotelju iz borovcev si privoščiš okrepitev z vitaminom B. Nadaljevanje je prijetno, greben je v glavnem kopen, skala pa suha. Potem pa se je kar naenkrat mudilo, čeprav se megla v dolini ni zdela prav privlačna destinacija, in sestopiti je bilo treba.

Malo pozno, pa vendar: je kdo plezal po levi grapi, ki vodi do severnega vznožja Staničevega vrha in uporabljal sidrišče na koncu zgornje leve jame Kovačnice, za abzajl v grapo in za varovanje pri vzponu na vrh? Od sidrišča se lepo vidi dobro zalita spodnja grapa in zgornji ''suh'' strmi izstop iz nje (glej nekaj slik na spodnji povezavi).

https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/StanicevVrh1201201402#

To sidrišče sem opazil že na jesen ko smo plizali v J steni Staničevega vrha...

Jutro megleno kot v tem mesecu že marsikatero ,megla že sega precej čez Šmarno goro no če hočem na sonce bo treba kam višje.
Čim bližje, da bom čimprej na soncu.
Parkiram v kamniški bistrici in jo mahnem proti Staničevem vrhu.Megla sega še precej višje,kjer se odcepi pot v Repov kot.
Nekje na 1200m pa žarki le prebijejo meglo in v trenutku nastane čudovit topel dan.
Sam v celi dolini nikjer nikogar še gamsov od nikoder.... tišina, ves čas se sliši samo šumenje vode ki čez skale beži v dolino pravi balzam za ušesa(:-)))
Nekaj malega snega se pokaže šele,ko prilezem na greben pod vrhom a je precej ojužen tako da zimska oprema ostane v nahrbtniku.
Na vrhu urica al pa dve niti nevem, mine kot bi trenil in že je treba nazaj v meglo.(:-(((

Dovolj zgodaj sem krenil na pot ,sprva je kazalo, bo vreme zdržalo do poldneva , a sem se uštel.
Na poti v Repov ne srečam nikogar sliši se samo glasno ptičje petje, ki pa ga zgoraj višje preglasi šumenje vode.
Ledene stebre voda pridno odstranjuje in si utira pot v dolino.
Pot je kopna do slapov,naprej pa je bila danes potrebna zimska oprema.Kmalu prečim strugo nad slapom,kjer je voda še globoko pod snegom. Grapa ,ki me pripelje na greben pod vrhom je še zalita z snegom , ki se skoraj ne predira na nekaterih delih je še precej ledu. Tudi na grebenu se še vedno izmenjujeta led in sneg, vse tja do zadnjega dela poti kjer je potrebno malo poplezati.V tem delu je skala kopna in suha tudi sam vrh je sonce že do dobra osušil. Na vrhu ne vztrajam dolgo, ker se od Krvavca bliža precej močno sneženje, ki me ujame že med sestopom nazaj na greben.
Do spodnje postaje tovorne žižnice narahlo naletava sneg ki pri postaji preide v dež.Po moji oceni bo sneg v pristopni grapi še nekaj časa vztrajal.

Včerajšnji, skoraj vroč poletni dan je prav vabil v hribe, k obsežnim razgledom in k dotiku tople skale. V Repovem kotu vse šumi, polzi in drvi - vode vsepovsod, izpod snega, po skalah, povsod se najdejo kaki curki ali kar pravi slapiči in slapovi. Do odcepa za Staničev vrh je treba prečiti eno ali dve snežišči. V pristopni grapi je sneg, udiralo se ni prav močno (no, malo). Ob izstopu je bilo nekaj ledu, tako da je cepin prišel prav, dereze pa so ostale v nahrbtniku (no, bilo je že popoldne). Greben je kopen in suh, skala topla, prijazna. Podobno je bilo nadaljevanje, za vajo sva namreč zlezla še v škrbino z 2. Zeleniško špico.