Stol
Včeraj, 12. 3. 2011, je skupina sedmih osvojila Stol. Do izhodišča nas je pripeljala kar navigacija
Pred Završniškim jezerom smo zavili levo, po kilometru, dveh je šlo naprej do Valvazorjeve koče, ki je, mimo grede, res gostoljubna in lepo vzdrževana, le s pomočjo dodatnih pogonov. Cesta je le na nekaj predelih kopna po nekaj metrov, sicer pa zasnežena in zaradi čez dan staljenega snega in ledu ledena. Šli smo po Žirovniški poti, ki smo jo zaradi snega in stopinj pred nami lahko prečkali. Ko smo prestopili gozdno mejo, se je začela vedno gostejša megla. Na Prešernovi koči, ki je bila zaprta, je dokaj pihalo, še toliko bolj pa je pihalo in bilo megleno na samem vrhu. Ob spustu – nekaj čez 13. uro – pa smo doživeli čudež, v katerega smo verjeli od jutra: sonce, pogled na prehojeno pot, na vrh in malce koprenasto tudi v dolino. Sonce je talilo sneg in zmrzal in ob spustu do Valvazorja smo na kopnih delih že kar capljali po blatu. Sicer smo na področju s snegom uporabljali dereze; šlo bi tudi brez njih, a je z njimi občutek varnosti večji. Verjetno dopoldanski pogled na Stol ni ravno vabil – srečali smo le deset dvonožnih in enega štirinožnega prijatelja.Lep pozdrav in varen korak.