Polna luna je bila tokrat neverjetna. Vse je krcnila, se mi zdi
. Umik nad 2000 je bil zato neizbežen. Dost mam, grem u hribe rečem pred poldnevom, popokam stvari in se odločim za pot, po kateri noče noben, ki je tam že hodil, če bi pa koga peljala, bi pa mislil, da ga ne maram. Idealna za spihat pljučka in posledice polne lune. Pot iz Povelj preko Javornika (mimo Karničarjeve koče) pa naravnost navzgor po jugozahodnem žlebu (lepo je viden, če se peljete po avtocesti, že tam zgleda strm). Prvič kljub strmini spet hodim v dvojnih dolgih rokavih, rokavicah in kapi. Do vrha piha, hladno je, megle se podijo dolgo, dolgo. Snega skoraj ni, nekaj zaplat ne moti, je pa zelo trd.Pot je strma in tako mastna, da se občasno pelješ kar nazaj Še najlepše je na vrhu, proti zahodu in severu je vse čisto. Tudi na severno stran ni videti snega. Vrnem se po grebenu po strmi lovski poti, ki je kopna in suha, potem pa malo po svoje po strmih travah na markirano pot proti Karničarjevi koči. Prvič srečam kačo, uboga je čisto trda, še uit nima volje. Lep uvod v vikend.