Zgodnji odhod od doma, ura je bila 3.30, z namenom osvojiti Kranjskega očaka se podam iz vasice Bašelj. Pot vse do Kališča zelo blatna in spolzka. Ko pijem čaj, ga gledam skozi okno, zavitega v meglo in nič ni kazalo, da se bo megla dvignila. Tudi po dobri uri vzpona, je bil Storžič še vedno v objemu bele gospe (megle, da ne bo pomote), ki je vztrajala tudi po mojem odhodu iz prelepe Gorenjske.