24.4.2021 - En krog okrog Storžiča
Ko sem v petek pakiral za Storžič sem raje vzel večji nahrbtnik in naložil vse - vrvi, vponke, pas, kline, čelado, dereze, cepina in ostalo kar spada k opremi. Zjutraj sva prišla do doma pod Storžičem, razdelila opremo tako da sem imel jaz seveda težji nahrbtnik in se odpravila. Izbral sem najbolj izrazito grapo - Žrelo. Glede na turno smučarski vodič Alpinistično smučanje Karavanke je opis smeri kar jasen in lepo narisan.
Na vstopu v grapo se primerno opremiva, se kamero sem dal na čelado (zato so nekatere slike v drugačnem razmerju) in soplezalka začne z normalnim tempom po trdi podlagi do prvega "skoka". Od tam naprej spet ni pretirane strmine, podlaga pa postane malo mehkejša. Ko se približava drugemu skoku opazim desno v steni lepo narejeno sidrišče. Drugi skok je malo bolj pokonci in daljši, poleg tega je tudi zalit z ledom. Malo pofajtava in zlezeva, cepini in dereze so lepo prijeli.
Nekaj metrov višje pogledam gor in greben je že v soncu. Prileti tudi prvi projektil ki bi naju verjetno pobral v drugem skoku če bi bila par minut počasnejša. Malo višje ob večji skali se malo ustavi, na hitro pojeva malo čokolade, popijeva malo izotonika ter pogledava katero izstopno varianto bi izbrala. Prvi poizkus ni bil najboljša izbira zato prečiva malo bolj v desno in tam se pokaže prava pot. Stena se postavi pokonci, ampak je tudi podlaga zato precej trsa in popikava na greben.
Nadaljujeva po grebenu, ki je na južno stran kopen ali pa ima gnil sneg, na severni strani je pa kar trd beton. Zoprno je z derezami po skali in kamnih, ampak vsakih nekaj metrov se nama ne da preobuvati. Saj je kar šlo. Malo višje pot spet zavije na S stran in z dvema jeklenicama varovan poledenel kamin je spet kar lep plezalni zalogaj (sem se kar lepo vpel z vrvico in matičarko - bolje živa p.... kot mrtev heroj).
Naprej je tudi greben bolj ozek ampak končno se je prikazal tudi vrh. Grebena je se kar nekaj, s S. strani pa zaslišiva in zagledava tudi policijski helikopter ki je priletel in par minut krožil. Greben naprej je 1/2 beton in 1/2 gnil ali pa kopen. Lepo izpostavljen. Krasno. Pa sem hitro odvil na desno in sva sestopila na J stran proti izraziti grapi, ter raje okrog vogala varno pristopila na vrh.
Na vrhu malo poslikat, pomalicat, se malo pogovoriti z drugimi planinci potem pa je bil čas za sestop. Sestopila sva proti Bašeljskemu prevalu in potem (se kar dolgo) hodila do Javorškega prevala. Ta del poti je: snežišče, žival ti pošilja kamne ker beži pred tabo, potem kopna pot, potem podrta drevesa, potem se ti dobesedno prikaze marija in ugledaš tablo Dom pod Storžičem - 45min in od same sreče to narediš v 22.5 minutah. Potem pa popiješ vse kar si pustil v avtu "ker ne bova rabila tok za pit". (Zakaj taka izbira poti? Zato ker...)