Hja, "odprla" sezono mobilnega "hotela" in ja, kako je fino, zbuditi se v avtu, zamrznjene šipe, temperatura cca -4, kar ni za iz spalke pokukati
, ampak, ko se ti pa "ata" Triglav osončen smehlja, je vse lažje
...dan je obetal in ja, dogajal se je čisti zimski razvrat, tam nekje višje...zapeljeva se na-d Javorniški Rovt, do doma Pristava, kjer že štejeva korake do najinega odcepa in že sopihava v strmino, ki se konča na planini Pusti Rovt. Od tam nadaljujeva proti sedelcu Kočna in tu se gaz konča. Strmina do grebena razpihana, tako, da ugrezanja ni bilo, kar ne pomeni, da ga ni bilo kasneje
. Prvotni plan je bil, da bi šle po robu grebena, a je bil napihan sneg z opastmi, zato se spopadeva kar z redno potjo, ki gre prečno proti planini Svečica. Hahaha, to pa je vztrajnost, vam povem...na začetku, ker so bile samo ene krplje, sem imela ta privilegij, da jih uporabim, a sem kmalu "privilegij" predala "starejši" sotrpinki
in sama izvajala vaje, kako iz snega in kako se čimmanj ugrezati, ehhe, tako, da pot je zgažena, bo pa rabila še kako nogo, da jo malo utrdi
Na Belski planini kratek počitek in že proti vrhu Struške, kjer je šlo brez, smučk ali krpelj, da o razgledih, ki te spremljajo sploh ne govorim, saj je vrh Struške 360 stopinjski razglednik in ja, videlo se je vseee in vzdihov kr ni in ni bilo konec, hehe. Dooolg postanek na vrhu, nato sestop mimo planine, ter po cesti čez pl. Pusti Rovt in spet po cesti ( je bolj elegantno,
) do izhodišča.
Dan popoln in kaj več sploh ne rabim-o
, a že ju3 bo vse drugače in bo gaz, narejena z vztrajnostjo in veliko smeha, izginila, a noge jo bodo še nekaj časa čutile, hahaaa
nedelja, 26.02.2017