Dobro, da imamo Ljubljančani Katarino, da ne gledamo stalno betona sivino. In tako je bilo tudi danes, ko se je po mestu vlekla megla
, zgoraj seveda zlato sončece.
Krenila sva od Slavkovega doma in preko Roga do Jakoba. Pot je še uradno zaprta, a so že pridni ljudje bili na delu, tako da je nekako šlo, seveda nekaj plezanja in vlečenja
pod hlodi je bilo, pa saj to tudi koristi človeškemu telesu. Nekaj malega snega sva še srečala in pomladno cvetje, ki se prebuja.
Ker sva redna obiskovalca Polhograjcev, katerih poti vzdržuje tudi PD Medvode se jim zahvaljujeva za njihov trud, katerega sva tudi nagradila z denarnim prispevkom.