Jesen, zlati macesni in čudovito vreme, sta naju spet zvabili v nama najljubše Bohinjske gore.
Na planini Ovčarija sva zavila proti Tičarici. Vrh sva izpustila in nadaljevala proti Kopici. Nekje na višini 2100m se je pričel sneg. Z vrha je res čudovit razgled na gozdove Zgornje Komne, in dela doline Triglavskih jezer
Na Mali Zelnarici je bilo nekaj več obiska. Dolgo pa se na vrhu nisva mudila, ker sva imela v načrtu spust na sedlo Vratca, prečenje pod Vršaki in spust v dolino Triglavskih jezer.
Spust je potekal po ojuženem snegu in tudi prvi del spusta proti prečnici pod Vršaki je bil ojužen. Na najbolj izpostavljenem delu pa se, kljub močnemu udarjanju s peto v sneg, stopinj ni dalo več delati. Del poti je namreč še popoldan v senci in je bil povsem leden. Ker sva videla , da prečenje ni varno, sva se obrnila nazaj proti sedlu Vrata. Kako prav sva ravnala sva spoznala naslednji dan, ko sva se potepala po dolini Triglavskih jezer in ravno na prej omenjenem mestu videla reševanje s helikopterjem. Kot sva izvedela kasneje, se je za nekoga prečenje končalo tragično.
S sedla Vrata se nama še ni ljubilo vrniti domov, zato sva se povzpela še na zadnjo - Veliko Zelnarico. S snegom do vrha ni bilo problema.
Vrnila sva se po dolini za Kopico, na Dednem polju pa prenočila do naslednje ture.
Kljub lepemu vremenu in visokim temperaturam v dolini, je v visokogorju zima. Snega sicer ni veliko, je pa v senčnih delih lahko cel dan pomrznjen. Zato se odpravimo v gore primerno opremljeni!
Slike:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2013-10-19 http://www.petersfoto.si