Tosc

Saj še hodijo. Aja, napisal sem: rogati "domačini" ...

grinhorn, vidim, da sta ujela lep dan, s krasnimi razgledi.. super fotke kot vedno, sploh zadnja mi je "špica"..... lp

Želja po "stopiti" na izredno lep travnat razglednik nasproti Trigava-Tosc, je tlela v meni že kako leto. S prijateljico Mojco sva se tokrat odločili, da se vendarle odpravive gor.
Torej, ob dokaj pozni uri parkirava na razpotju za pl. Uskovnica in pl. Zajamniki. Nekaj avtomobilov priča o tem, da bo, tako kot se za praznični dan spodobi, pestro. Do pl. Uskovnica hodiva sami...uživava mir in tišino. Pa planini pa ob cerkvici opazujeva Spodnje Bohinjske gore, ki so od tod prav čarobne....in lepe. A tu sva zgrešili pot iz Uskovnice proti Vodnikovi koči. Škoda. Šli sva kar desno gor-se pravi strmejši kolovoz. Tu se nahaja še nekaj lepih počitniških koč v zasebni lasti, ki so polne obiska. Deloma strmem kolovozu slediva kako uro, potem pa prideva do planine Konjščica. Od tu se nama odpre čudovit razgled na vrh Viševnika. Že s prostim očesom vidiva, da je vrh precej obiskan. Slediva poti proti Jezercem. Takoj opaziva, da bo pot zelo oblegana, saj ob pogledu nazaj vidiva pravo kolono ljudi, ki hodijo za nama. Tudi takih je nekaj, ki ne morejo izustiti nekaj takega kot "dobro jutro, lep dan, zdravo, živjo". In hodiš naprej, ob tem pa si misliš svoje. Vročina že kar velika, kar je za pozno uro kar običajno. Na Jezercih prva postaja. Obiskovalcev toliko, kot da bi kaj zastonj delili. Precej je bilo tudi mladih, kar je zelo pozitivno. Precej jih gre samo do Vodnikove koče, nekaj pa tudi vse tja do Triglava. Proti Studorskem prevalu prave procesije, kar se za najlažjo pot na Trigav tudi spodobi. Na vrhu mene še mika Ablanca, a se zanjo ne odločim. Tako, da me še čaka. V bistvu sem čakala na nekoga, ki bi se povzpel nanjo, da bi mu sledila, pa korenjaka ni bilo. Tako sva sledili skoraj ravninski poti proti Vodnikovi koči vse tja do razpotja, nato pa na Tosc. Ja, tu strmina lep čas ne popusti, no ja, ne popusti pravzaprav vse tja do vrha Malega Tosca. Tu naju čakajo čudoviti razgledi. Sledive še naprej do današnjega cilja. Pogled na del prehojene poti, na strmine Vernarja in Velikega Draškega Vrha, na Očaka in tam nekje na levi strani na Kanjavec z Mišelj vrhom je očarljiv. In mogočen. Neprestano vriskanje iz Očaka in njegovih precej nižjih sosedov priča o tem, da so vrhovi danes zares oblegani. Vzamem žig, naredim nekaj slikic, nato pa nižje, kjer ni vse "pognojeno", na zaslužen in prijeten počitek. Med vrhovoma vidiva tudi dva skeleta ovčic. Sledi sestop po isti poti. Kolena kar pošteno trpijo. Odločiva se, da bova v dolino sestopili proti Uskovnici. Pot je lepa, nekajkrat malo izpostavljena in predvsem neobljudena. Slišiva svizce, žal jih pa nisva imeli možnosti opazovati. Sva pa videli veliko njihovih domov. Zadnji del poti hodiva po strmem kolovozu, na koncu pa po gozdni poti mimo počitniških hišic. Planina Uskovnica ima kar nekaj "nedeljskih" obiskovalcev. Po 3h sestopa sva pri izhodišču.
Spet lahko rečem, da imam za sabo en čudovit 2tisočak, ki me je očaral s svojimi lepotami. Lepo je bilo.

17.08.2012 Se nas je manjša skupina odpravila z Rudnega polja proti Triglavu. Pod studorskim prevalom sva se s Jankom odcepila od skupine in šla najprej proti Srenjskim vratom, zavila levo in prišla na pot Srenjski preval Studorki preval, s te poti sva zavila desno in šla naravnost na Veliki Draški vrh (2243m). Zaradi moje več letne želje, prečiti VDV – Tosc in vzpon nanj, se na VDV nisva dolgo zadrževala. Spust 120m na sedlo med VDV in Toscem je zelo nevarno, strmo, krušljivo. Sledilo je prečenje pobočja Tosca pod stenami, vidna slaba potka, verjetno bolj od ovc kot ljudi, naprej do prvega večjega žleba in nato plezanje 150m naravnost na vrh bolj ob kakor v žlebu. Samo plezanje ne bi bilo tako nevarno, če ne bi bilo krušljivosti, marsikateri oprijem ti ostane v rokah ali zgrmi v brezno. Ob prihodu na vrh me je pa Tosc zelo presenetil s svojo prostranostjo, veličino. Šele zdaj vem, zakaj je pot od Studorskega prevala do Vodnikovega doma tako dolga. Ves prehod VDV-Tosc je čisto brezpotje in ga odsvetujem ne samo začetnikom gibanja v gorah zaradi zdrsa ali padajočega kamenja. Z vrha naju je zamikal fantastičen pogled na Vesko dolino, od spustu po markirani poti sva se pri Vodnikovem domu spustila v to dolino, jo mahnila do Tržaške koče ali Dolič in nato naravnost do doma Planika, kjer se je že dolgočasila ostala najina skupina. Naslednji dan skok na Triglav skozi Triglavsko škrbino in še na Studorski preval-Srenjski preval –Viševnik in spust ob vlečnici na Rudno polje. Tako, kot nam je bilo zdaj vreme naklonjeno je redkost.
Fotografije: www.pdmaticams-drustvo.si

Takole pa je ovca izgledala jeseni

Ja Katty, lep izlet, a slika 29 je grozn dobra!!!

Katty, na tretji sliki je svilničasti svišč, na 11. Studorski preval, na 27. pa nemški sviščevec, vse slikce pa lepe

Tura PD Medvode je danes izpadla prav lepo. Z Rudnega polja na Tosc, nato pa nazaj pod Draškima vrhovoma še na Viševnik in do izhodišča. Snega ni, le v sledovih ga boste našli, pohodnikov s Triglava smo tudi srečali kar precej. Ko se je naša kolona umaknila na pobočja Tosca pa je bilo vseeno malo bolj prazno po magistrali. Bilo pa je vsega, zlasti megle v začetku, vetrca na vrhu, skrivanja vrhov v oblake, jasnine in toplega sonca, celo glorijo smo videli.Pot čez Studorski preval in naprej je popravljena, nova klopca stoji na odcepu za Tosc. Hvala za trud tistim, ki so to delali. Naslednjič gremo pa menda na Trentski Pelc.Ko le ne bi bilo snega še do takrat.

Start na Rudnem polju,kjer je parkiranih precej avtomobilov,ampak večina njih je na Triglavu ali na poti nanj.Lep dan je,zato se nam ne mudi,pa še najin 4nožni prijatelj je z nama,ki rabi več pavz,tko da rabimo 3 ure do vrha.Občudujemo panoramo,potem pa opazimo jadralnega padalca,ki zelo hitro pridobiva višino in v 10 minutah,že kroži nad Triglavom.Neverjetno ga je opazovati.Na vrhu samo mi trije in pa kup radovednih ovc in pa mladiček,ki ga je mama zelo budno čuvala,tako da mi ga ni uspelo poslikat.Še en lep dan v naših prelepih Julijcih

Danes idealka na Toscu. Pozen začetek, pozen povratek, vmes pa tisoč in ena lepota - ovce z jagenjčki na poti, fanscinantni razgledi, nobenih meglic (ostali vrhovi okoli občasno v megli), nobene gneče na "magistrali", skratka ... noro čudovit dan!
Pri odcepu za Tosc (z magistrale do Vodnika in dalje) je sedaj na novo narejena klopca, (kar bo lahko za pot na Tosc lepa orientacijska točka), prav tako pa je pot do Vodnika na določenih mestih popravljena - bravo fantje! =)

Še dobro, da že nekaj časa lepim puncam ne verjamem vsega, kajti po včerajšnji vremenski napovedi na Popu, bi verjetno danes ostal doma.Zjutraj ob 7 parkiram v Krmi, nikjer žive duše, po dobre pol ure se mi prikaže Vernar v soncu in do Bohinskih vratc ni bilo več daleč, tam pa levo in na Tošč.

No, jaz sem jim pa verjela in ostala doma. Me pa zanima nekaj o tej poti.
Od Bohinjskih vratc gor je nemarkirano. Pa je stezica lahko sledljiva?

Stezica se na čase izgubi, vendar ni problema, ker je možnih več prehodov, v bistvu se držiš rahlo desno v smeri vrha, ja pa vmes je tudi nekaj možicev

Hvala za odgovor. Se pravi, da ni neke hude težavnosti, na slikah sicer izgleda kar strmo...

Ob tako lepem vremenu bi bilo že greh ostati doma.Zjutraj se odločim za Tosc.Pot je brez posebnosti. Zjutraj je bilo na Rudnem polju hladno.Višje ko si šel bolj je bilo toplo.Na vrhu nas je bilo kar nekaj.Obiskani so bili tudi ostali vrhovi.Vračal sem se preko Viševnika.Lepa tura,krasne jesenske barve.

Tudi sam sem šel, včeraj, iz Rudnega polja po smučarski progi na Viševnik, nato nadaljeval na Mali Draški vrh, na katerem je orientacija kar malo težavna oz. predvsem ob sestopu sem iskal prehode, saj pot ni označena. Najprej sem se želel spustili direktno iz zadnjega vrha MDV, od koder bi prišel na sedlo med MDV in VDV, vendar je bila stopnja spusta malo pre huda, zato sem se vrnil na pot vzpona. Iz Srenjskega prevala sem nato šel na Veliki Draški vrh, se spustil na Studorski preval ter nadaljeval na Tosc. Nato pa nazaj čez Jezerca na Rudno polje. Snega ni nikjer, prvega planica pa sem srečal na poti med MDV in VDV. Na VDV je prišla skupina planincev, nato pa še nekaj na tranzverazli med Srenjskim prevalom in Velim poljem. Na Toscu nobenega. Sem pa pozabil sončna očala na vrhu. Razgledi čudoviti, na Triglavu pa sneg.

Kakšnih osem let je že minilo odkar sva z ženo odšla na dvodnevni pohod na Triglav in to s Pokljuke. Takrat sva ob poti opazila desni odcep za Tosc in si dejala da se bo tja gor potrebno v kratkem povzpeti. Vendar leta so kar hitro minevala in minevala...
No danes je v prelepem jesenskem vremenu s poletnimi temperaturami končno napočil čas, da se odpravimo pogledat kaj je na Toscu lepega. Štirje družinski člani smo se pri hladnih 0 stopinjah še v jutranjem mraku opravili na pot. Vendar že kmalu nad Pokljuko smo dobesedno treščili v val zelo toplega zraka, ki nas je slekel vse do kratkih rokavov. Višje je temperatura le še naraščala, tako da se nam je kolcalo tudi po kratkih hlačah, a jih na žalost nismo imeli s sabo. Najbolj nas je grelo od desnega odcepa s Triglavske "avtoceste" naprej proti Toscu, saj je tudi pot v tem delu najstrmejša. Na vrhu smo uživali skoraj sami, le ena hitra pohodnica je gor prispela pred nami. Očitno smo bili res zgodnji, saj smo pri spustu z vrha srečali mnogo pohodnikov, ki so bili namenjeni na vrh. Pod Studorskim prevalom smo se ob potočku še na hitro malce poplaknili ter odžejali s hladno vodo in jo mahnili čez čudovito obarvan macesnov gozd nazaj na izhodišče.

Takoj zjutraj je tako lepo kazalo, na še en lep sončen dan. A so se kmalu začele po vrhovih poditi megle. Ko pridem nad planino Zgornji Tosc, so se preko robov Tosca valile megle. V takem pa že ne grem na Tosc. Sedem na klop pod Toscem in malo pomalicam, kmalu se mi pridruži še kavka. Ko začnem pospravljati v nahrbtnik, da se vrnem nazaj, se je nad Toscem začelo jasniti. Stojim tam in ugibam, le koliko časa bo tole zdržalo.
Sonce je posvetilo v strmino Tosca, poženem se v breg kot da me nekaj preganja Bom obrnila, če se bo spet začelo zapirati. Nagliho gor hitim preko strmih kopnih trav ter večjega snežnega jezika. Hitro sem v zadnji strmini Tosca. Tudi tam je kopno, držim se desnega roba in skoraj po kopnem pridem na vrh.
Naredim par slik in že jo brišem nazaj, še vedno v družbi sonca. Pogledujem nazaj, vrh se je spet začel počasi skrivati v megli. Jaz sem bila pa že v zadnji strmini, spodaj se je že videla Triglavska magistrala.
Na klopi spet malo oddahnem, potem počasi odrajžam proti Rudnemu polju.
Tole danes je bil Tosc ekspres fajn je bilo pa vseeno

Lepe in zanimive fotke, prav tako tudi komentar "ajda".
Lep pozdrav in varen korak ti želim.

Hvala za pohvale skalaš70
Tudi tebi želim srečno v gorah