Pa še ena, nedeljska...že dolgo želena turca, le prišla na vrsto...spanje "na Vrsniku", zgodnja kava, hladno jutro, suha žemljica za zajtrk, kaj hočeš več
...hitro sva se ogreli in tudi prečka, ni samo prečka, se zmerno vzpenja, kako ne bi, saj greva gor, greva višje.
Hitro doseževa pl. za Skalo in kmalu "vstopiva" v, meni, pravljično dolino Travniško...ma je bilo enih ohov in vzdihov in navdušenja, saj nikoli ne razočara
Preden se začne pot spuščati pod Čelo, ubereva zgornjo "stezico", ki naju kar pripelje na Travniško škrbino in že stojiva na vrhu Travnika, se malo poslikava in že nadaljujeva na najin današnji Plaski Vogel. Ma so strme tiste trave, in za začetek sva šle preveč v desno, nato malo nazaj in po lušni "sredini" dosegle vrh. Do sem vreme odlično, malo je pihljalo in po zasluženi malici, so oblaki že začeli z zborovanjem. Previden sestop in ker sva si ogledovale greben od škrbine naprej, se odločiva in se povzpnema nazaj na Travnik, čez škrbino na Travniški rob, čez en neimenovan vrh
, proti Plazkemu Kuku, ko prvič zagrmi in padejo prve kapljice. Seveda se odločiva za sestop, kjer nesreča ni počivala, saj se "stepem" s skalo, ona zmaga, kakopak
, zame pa se ni dobro končalo
...skala ostra, pa reže in sname vse, kr ji pride pod "skalo"...a v dolino je bilo treba, hoditi se je dalo, tako, da...
Na planini za Skalo naju ujame dež, ki naju "pere" do avta, oskrbiva rane in ja...sem se še vrnem, eden izmed najlepših koncev in dolin zame, dela pa še velikooo