Trstelj

Lepa pot na Trstelj je po grebenu Črnih hribov. Pot se začne pri spomeniku Veliko Cerje, od koder po poti z nekaj spusti in vzponi v 3-4 urah pridete do Trstelja. Ta izlet lahko prepolovite po po spodaj opisani poti.
http://www.hribi.net/pot.asp?gorovjeid=26&id=868&potid=1537
Obstaja pa še nekaj krajših poti; iz vasi Lipa ali od Železnih vrat, obe poti sta krajši od 1h.
Pot čez Železna vrata
http://www.hribi.net/pot.asp?gorovjeid=26&id=868&potid=1536

Danes smo izbrali pot iz vasi Lipa. Bilo je sončno in toplo. Pot ni preveč težka, je pa zelo lepa. Prav tako tudi razgled na vrhu. Za kočo je prijeten proster za počitek.

Danes na Trstelju s kolesom. Lepa tura za otvoritev kolesarske sezone...če sem že turno smučarsko zaključila nasmeh Otok jasnine je bil tik nad vrhom, vse naokoli pa "zabasano" , tako da razgleda ni bilo. Sicer se s tega 643 m visokega kuclja lepo vidi vse od Alp pa do morja.

Zgodilo se je. Izhodišče najinega pohoda na dan kulturnega praznika je bilo parkirišče pod Cerjami. Od spomenika nadaljujeva desno v smeri Fajti hriba oz. prehodila sva BRICEVO PLANINSKO POT, najino izhodišče je bilo Cerje ali (Veliki hrib) 343 m – ter nadaljevala po naslednjih vrhovih v zaporedju, Fajti hrib 464 m - Veliki vrh 463 m - Renški vrh 449 m - Vrtovka ali (Trešnik) 502 m - Lešenjak 565 m - Stolovec 563 m - Stol 629 m – in najin cilj je bil Trstelj 643 m. Na Renškem vrhu želim opozoriti na tiste, ki urejajo to pot, da bi zamenjali vpisno knjigo saj je že vsa v razsulu in jo je zob časa dodobra obdelal. Z Vrtovke nadaljujeva po poti, ki se spušča proti vzhodu. Že po nekaj minutah spusta naju pot pripelje na makadamsko cesto, kateri slediva, nato pa ni NOBENE markacije a se kljub temu usmeriva desno po makadamski poti, ki se strmo vzpenja in po nekaj minutah hoje zagledava markacijo (niti ni smernika za kateri hrib gre) na levi strani makadamske poti, ki so jo na novo uredili oz. razširili. (t.i. požarna pot). Ko zavijeva levo v hrib nas mimo kavern pripelje na hrib Lešenjak. Na vrhu hriba ni vpisne knjige niti nabiralnika, ta ki je nekoč bil pribit na bor je bil plastičen, a je odtrgan in odvržen na tla. Po nekaj minutah hoje prečiva daljnovod, nato pa se pot priključi na slabšo makadamsko cesto. Cesti slediva nekaj minut, nato pa nas markacije usmerijo levo na strmo peš pot, po kateri se povzpneva na Stolovec. Po spustu naju pripelje pot do gozdne ceste po kateri nadaljujeva približno 15 minut, nato pa naju oznake za Trstelj pripeljejo do zmerno strme poti in kaj hitro prideva do večjega možica, in nadaljujeva po markirani poti na vrh Stola. S Stola se spustimo na manjše sedelce, kjer stojita klop in manjši križ, nato pa se po zmerno strmi poti v nekaj minutah povzpnemo na Trstelj. Ves čas naju je spremljal veter, le na južni strani je bilo zatišje. Na vrhu Trstelja je kar dobro vleklo zato ga po nekaj minutah zapustiva in sva se začela vračati proti izhodišču. Za vso to prehojeno pot, tja in nazaj sva porabila 6 ur 30 minut.

Lepo sončno vreme...z vetrom.

Danes popoldan sem se odpravil na pravo zimsko turo na Trstelj.Prišel sem do Železnih vrat z avtom in se odpravil na cilj.Na začetku cca 10cm snega nato vedno več na vrhu okrog 30 cm,bilo je enkratno,pravo zimsko!!!

Na sliki 4 in 5 je Koča, za njo pa odvraten "Kič".

Ponekod še snežni zameti , vse poti so shojene . Na danšnji dan.

Lepo dopoldne je bilo treba izkoristiti. Iz Novela na Krasu proti Renškemu klancu, kjer sem parkirala, potem pa na začetku po asfaltni in nato po gozdni poti na Trstelj. Razgledi do morja in Julijcev.Vračala sem se krožno - z vrha po zahodni smeri proti Stolu in nato spet na gozdno pot do izhodišča. Kras v snegu, kar je redek pojav, je prav tako lepo kot v jeseni, ko tod žari ruj.

Nekaj slik z včerajšnjega vzpona na Trstelj. Pot iz Branika je normalno prehodna, le v zgornjem delu je ponekod še nekaj malega snega.
Lp, Tadej

Po dveh dneh šunke in potice je bilo treba vsaj malo razgibati lene kosti. Zaradi slabe vremenske napovedi in turobnega pogleda skozi ljubljansko okno, se odpraviva proti Novi Gorici - cilj Trstelj.

Včeraj popoldanski vzpon na Trstelj v zimski preobleki, ujeli smo še nekaj razgledov na Julijce in Primorsko in se v mraku po spolzki poti vrnili do avta.

Sva občudovala iste razglede, le da jaz s Sabotina. Najlepše nebo pa je bilo ravno nad Trsteljem.

http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=26&id=2160

Je bil kdo na Trstelju ta vikend? Je kaj snega tam gori?

Na Trstelju ni snega.

To zimo je bilo belo vsega skupaj par ur ....

Ker ne morem objaviti v svoji temi, objavljam tu:
Na kulturni dan, tak dan, ko bi nas vse Slovence morala zanimati kultura naroda, sva se odpravili na Primorsko. Na Komenski Kras, ki sicer nima nekih izrazito visokih hribov, a je to Kras, ki ima v svojo zgodovino zapisanih precej strahljivih momentov, pravzaprav obdobij.
Zaradi zmerno močne burje, ki se je napovedovala že zgodaj popoldne, sva se iz Gorenjske odpravili v ranem jutru. Na Notranjskem sva že uzrle prve sončne žarke, zato sva se kar podvizali. A tod naokoli smo le redkoma, zato sva se najprej odločili za obisk Mirenskega gradu, mimo katerega vodi zavita asfaltirana cesta, ki nas pripelje kakih 150m višje do Cerij, katerih znamenitost je spominsko obeležje,morda celo stolp,ki spominja na žrtve grozot 1.sv. vojne.
Zgornji del asfalirane ceste, ki pripelje do Cerij na nas opozarjajo spominske table o pobojih, o stanju pred in po veliki vojni. In če bi nama čas dopuščal, bi se pri njih kdaj tudi ustavili. A časa zato žal ni bilo, zato sva se kaj hitro odpravili iz velikega parkirišča proti spominskemu obeležju, mimo katerega vodi pot proti Trstelju (na parkirišču nas tabla Fajtni hrib usmerja nazaj po asfaltni cesti, kar je seveda narobe-lahko greste do spomenika v Cerjah ali po kolovozni poti kar naravnost naprej). Po slemenu Črnih hribov je speljana Briceva planinska pot,katero tokrat obiščeva. Pobočja so bila še pred stoletjem skoraj popolnoma gola. Danes je večino teh površin zarasel gozd. Poleg črnega bora, ki so ga tu pogozdovali, kasneje pa se je razširjal tudi po naravni poti, najdemo tu še gabrovec, puhasti hrast in druge toploljubne drevesne in grmovne vrste. Celotno pot opazujeva ostanke vojne, veliko je kavarn, bunkerjev, tavern, obrambnih jarkov, jam. Bolj znana je jama Hram, v katero je menda speljana tudi pot in povezuje jarke med sabo. Pot med borovci nudi verjetno tudi lepe razglede v Julijske Alpe, tudi proti onim najvišjim. A tega nisva bili deležni, saj naju je prvo tretjino poti spremljalo oblačno vreme, ki v teh koncih še "potencira" strahotno zgodovino pokrajine. Rahel vetrič naju spremlja, da se ne ohladiva, stopiva hitreje, proti Fajtem hribu sva namenjeni. Na 434m visokem hribu se nahajajo spominske table z zgodovinskimi dejstvi, podkrepljeni s slikovnim materialom. Spustiva se po rebri do slemena, od koder preko ceste nadaljujeva ob obrambnih jarkih do Velika vrha,463m. Vrh je dobesedno prevrtan z kavernami, jamami in jarki. Ti so globoki in povezani med sabo. Vhode vanje prerašča gosta trava in tako zakriva marsikaj. Kratek počitek nameniva okrepčilu, potem pa spet sestop, ki v spodnjem delu poteka ob suhih kraških travnikih, polnih žajblja. Pot je zgledno in lepo markirana in označena, da bi zašli, ni bojazni. Renški vrh v grebenu je prav tako kot ostali pogozden in nič kaj razgleden, zato se tu posebno ne ustaviva. Da tod okoli le redko koga srečaš potrdi dejstvo, da sva srečali le 2 osebi. Na sedlu med Vrtovko in Renškim vrhom naletiva na smerno tablo Trstelj. Do tja naj bi bilo še 2 uri hoda, a se je potem izkazalo, da je to le preveč. Na nekaterih odsekih se pot postavi precej pokonci, višinske razlike se postopoma le povečujejo. Iz Vrtovke se spustiva kakih 100m nižje in se priključiva makadamski cesti v smeri Lešenjaka, Stolovca, Stola in Trstelja. Žal sva zgrešili markacije, ki bi naju usmerile v levo, zato sva počasi korakali po makadamski cesti. Večkrat zaslišiva govorico, očitno so je le peščica ljudi odločila za obisk tega dela poti. Naslednji vrh na najini poti je Stol, 628m visoko sega. Vpisne knjige tako kot na nekaterih drugih vrhovih ni, žal. Spremlja naju sonček, toplo je. Kratek spust, nato pa še zadnji vzpon do najinega cilja. To je Trstelj, 643m, njegov visok telekomunikacijski stolp je viden že od daleč. Do tu sva potrebovali cca. 3.30h, zmerne hoje seveda. Vrh, obsijan s soncem, ponuja pogled na slovensko zaledje, na Trnovski gozd, na Sabotin, Škabrijel in Sveto goro, pa na Golake, Čaven in Kucelj. Veseli me dejstvo, da večino vrhov poznam, da sem tod že hodila. A tako kot vedno, se tudi tu najdejo kraji, poti, meni povsem neznani. Burja, ki počasi postaja močnejša, in ura, 14h se približuje,naju počasi prepričata, da se morava vrniti. Do tu sva napravili 725m višinske razlike, v 6.30h tako zagotovo 1100m. Ob vračanju sva obiskali prej zgrešeni Stolovec, 563m. Pot nazaj nama je vzela manj časa, je pa res, da sva se manj obirali, ustavljali, čeprav je bilo sončno vreme in navkljub zmerni burji toplo. Vedeli sva, da bova do izhodišča prišli še pred temo, zato sva si na kraških travnikih ob sončnih žarkih privoščili postanek. Kratke strme odseke poti sva dali hitro za sabo, takisto tudi vrhove. Še pred 17h sva bili nazaj na izhodišču, medtem pa so se nad Trnovskim gozdom začeli kopičiti vedno temnejši oblaki, ki so napovedovali ponovno spremembo vremena z nekaj snežnimi plohami.
Čeprav na nekaterih opisih piše, da potrebujete za prehojeno pot cca. 8h, lahko ob nekoliko hitrejšem koraku pohod zmanjšate na 6h. Je pa to planinska pot, polna zgodovine. Zgodovine našega naroda, predvsem pa zgodovine krajev na Krasu. Naj nam bodo vsi ostanki, ki so vidni na poti, opozorilo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. In če potrebujete okrepčilo,le obiščite kočo na vzhodni strani Trstelja,ki je poimenovana po narodnem heroju Antonu Šibelju – Stjenki, komandirju 1. kraške čete, ki se je med drugo svetovno vojno uprla okupatorju. Midve jo tokrat nisva, jo pa še bova. Priložnosti bo zagotovo še kar nekaj.

Katty, zelo prijeten, obširen in poučen zapis. Če bi pa bila prilepljena še kakšna sličica, bi bil pa še bolj všečen blog. Lp!

Lino, ko bo čas, pridejo tudi slike na vrsto, jih je kar nekaj. Hvala za komentar