Poročilo je sicer staro že 8 dni, tako da so se vmes razmere mogoče kaj spremenile (nekaj padavin je bilo).
Na "dan norcev" smo se torej odpravili na Tursko goro skozi žleb. Štart par minut pred 6 uro iz Logarske. Sprva je bilo še hladno, vendar je z višino in prebujajočim se soncem postajalo vedno topleje. Razmere v žlebu so bile naravnost idealne. Narejena gaz, trda podlaga, po kateri so dereze dobro grabile, ne premrzlo in ne pretoplo, ter vsaj v večjem delu mirno. No, v zgornjem delu žleba in potem vse do vrha pa nekaj vetra, vseeno pa ne prehudo.
Pri se stopu še malo "igranja" z zimsko tehniko, hojo v navezi in ustavljanja s cepinom...ter brutalno spoznanje, da so navidez idelane razmere v žlebu ob padcu lahko precej nevarne. Veliki kristali, ki se med seboj bolj slabo držijo, kar daje oklu cepina pri ustavljanju zelo malo opore. Tako da se na "šolski" način verjetno sploh ne bi nikoli zaustavil, pač pa sem to moral narediti na nepravilen način (v tla zaril sprednje zobe derez). Seveda ni šlo za pravi padec, pač pa trening in hitrost drsenja je bila majhna...ti pa taka stvar vseeno da misliti.
Takoj po izstopu iz žleba na soncu pa že popolnoma južen sneg. Na Okrešlju pa ljudi kot ob potenih vikendih.