Turski žleb – Rinke
Kljub napovedi, da bo danes »pometal« JZ veter se spravimo v Logarsko. Meni, nekam ni za it v sneg. Janez, tudi jamra, ostali pa »naspedirani« v »O«. Stankotu sem odklonil včerajšnjo Kredarico. Nimam preveč energije za dereze in gaženje snega. Napovedani udeleženci pa: »strikan«, Zdravko,« Pika«, pa seveda Janez, ki si je naposled zvečer premisli in potrdi udeležbo.
7:10 smo na obračališču pod slapom. Cesta je trenutno solidna, kopna, razen proti parkirišču so na sredini ceste trakovi zmrznjenega snega. »Pikin« avto je malo drsal s podvozjem po ledenem snegu, saj ni čudno ob takšni obremenitvi….
Pred osmo uro smo pri GRS. Stene višje se oranžno barvajo v jutranjem soncu. Sneg je sipek, mokast in tam do 10cm. Višina snežne odeje se viša ko se približujemo žlebu. Pri »skalah« nataknemo dereze in cepine v roke. Gužve nobene, sneg se osipa po žlebu in čutiti je kaj kmalu, da višje močno piha. Ponekod je malo pomrznjeno, ampak razmere so dobre. Izhod iz žleba je v soncu, veter pa neusmiljeno pometa. Janez je hitel in preden sem prišel na vrh žleba, se je že vrnil iz Turske…
10:15.
Zakadijo se v Rinke. Odločim se, da jih spremljam do Male Rinke. Nekaj časa opazujem kako v vetru napredujejo v belo strmino. Sunki so na trenutke precej močni in pazim, da me ne pomete čez rob stene. Ne zavidam vrha, ko opazujem, da po zraku letijo ledene plošče, ki jih veter trga od skal. Kmalu se spustim do izstopa iz žleba. Namen imam malicat v zavetrju, ampak …..veter je neusmiljen. Malica zato ostane v nahrbtniku. Po kratki pavzi in čaju, ki mi ga ponudi prijazen gornik se odločim, da jih ne čakam. Spustim po žlebu. Že začetek spusta napove, da so se razmere zelo spremenile. Veter tudi po žlebu neusmiljeno biča in nosi kristale snega. Kmalu sem ves zasnežen. Vidljivost je na trenutke tako slaba, da komaj opazim Janeza, ki mi sledi. Skupaj se spuščava in iščeva najbolj ugodne smeri med nanosi snega in kložami, ki nastajajo v hudem vetru. Ostali se kaj kmalu pokažejo v žlebu in vsi hitimo navzdol.
Ustavimo se pri GRS ( 13:30 ), da malo počijemo , malicamo, uredimo za spust do avtomobila. Pogled na robove sten, ki jih iz ozadja osvetljuje sonce in bele zavese snega, ki jih razpihuje veter je čaroben…
lp