Velika planina

Zjutraj me je bilo strah, da ne bo nič s soncem tam gor, pa sem se na srečo motil. Plehnatega konjička kot vedno pustim pred Calcitom, cesta proti Primožu je delno kopna, drugače pa na debelo posuta s šodrom. Derezice so ostale v ruzačku tudi pozneje, saj ni skoraj nikjer gladkega ledu. Tudi jakne ali kape nisem rabil, saj je bilo zgoraj veliko topleje, kot na štartu. Z moje strani nobenega prometa, nihalka pa nabito polna dopustnikov. Avtobus sem ujel za rep, saj je nihalkar zopet zamujal z vožnjo.

Po dnevu premora zopet tečem gor. Cesta do Primoža že popolnoma kopna, rahlo ovirajoč poledenel sneg se začne malo pod Mickino bajto. Suhi kamni dovolj pogosto štrlijo iz snega, da se da lepo napredovat v breg. Dober profil podplatov in palice, ter trak za ušesa po vršni planoti so zaenkrat osnovna oprema. Sneg močno pobira. Ali ga odpihne ali skopni. Danes sem bil na postaji pol minute pred avtobusom

Včeraj tam gori še boljši pogoji. Do Primoža pomrznjeno, višje je čutiti inverzijo, toplo, brez najmanjše sapice, pot do Mickine bajte popolnoma suha. Čez Pirčev vrh tanek led, čez Pasje pečine še hujše, pot je tudi sicer od avgustovske ujme zaprta in pristop gladko odsvetujem. Na Planini več kopnine, kot beline, v Jarškega grem pozdravit Lidijo. Imel sem tudi urco časa za telohke, saj je nihalka zaradi izpada elektrike štartala namesto ob 12 tih šele ob 13-tih. Avtobus mi je seveda že zdavnaj ušel, pobere me prijeten hribovec, ki se je vračal s Kamniškega sedla. Hvala ti, mladenič!

Snega, ledu ali blata s stahoviške smeri ni nikjer več, odprtost koč se glede na pomladanske pogoje ne spreminja, smučarja na Vel'ki to zimo nisem videl nobenega.

Danes na Veliko planino malo drugače.
S Kranjskega raka po gozdni stezici, nato po cesti do planine Dol. Na Parkirišču Ušivec kar precej avtomobilov. Od planine Dol preko planine Konjščice na Koritni vrh in naprej na Gradišče. Nato mimo Domžalskega doma in postanek v Črnuškem domu. Povratek preko Gojške planine, nato po gozdu do izhodišča. Na planini Konjščici nas je ujela krajša ploha ivja. Ljudi malo, sonce se je prebijalo izza oblakov, pot brez posebnosti.

Danes pa takole…

Danes ob enajstih se je na Vel'ko vrnila zima. Megla, sneg, veter, mraz...

Bil danes gor in je bilo prav prijetno zimsko - le sneg preveč južen.

Spodobi se, da se v imenu vseh uporabnikov zahvalim mojstrom, ki so investirali svoje znanje, čas in vrv, da imamo vsaj za silo prehodne Pasje pečine. Njihova rešitev se je izkazala za izjemno uporabno in praktično.

Upam, da je sedaj, ko si to objavil, ne bo kdo ukradel.

Ne bo. Saj je privezana.

Ha ha, to pa. Zavozlala sva kar dobro.

Včeraj sem šel preverit stanje tam gor. Teloh nad Primožem se veselo bohoti, novi sneg šele po prihodu iz gozda, pred Črnuškim domom, ki je ob ponedeljkih in torkih edini odprt ga je dobrih pet centimetrov, na Gradišču pa slabih deset. Tam je močno vleklo, tako, sem si šel spet segret prste na Zeleni rob. Na Šimnovcu je snega samo za vzorec.

Danes veliko bolj prijazno kot v ponedeljek, mraza ni bilo, vetra tudi ne, malce se je silil celo sonček. Sneg popolnoma južen, obiskovalcev hudo malo. Gondoljer je bil tokrat točen in mi je bilo štopanje prihranjeno. Še h Nežki na kavo in dam na kosilo.

Planina je spet izgubila belo barvo, temperature so žal previsoke. Užitkam po lepi stezici, saj blata ni veliko. Žal ga je toliko več po planini, kjer so mojstri polagali kablovod in so delo zelo slabo zaključili, saj na nekaterih mestih niso kablov niti dobro pokrili, kaj šele, da bi cesto (pot) spravili v prvotno stanje. Zopet sem v glavnem sameval. V Črnuškem domu ena gostja, v nihalki ena potnica, v avtobusu ena potnica

Gor čez Rigelj, dobro sledljiva steza, kopna, nazaj po normalni čez Dol in po označeni nazaj v Kamn.Bistrico, ta je razrita a so jo že uhodil.

Suha steza, ptičje petje, božanje sonca... -to me vleče tja gor. Lidija je na dopustu, pomanjkljivo oblečen zaležim na klopci pred kočo - uživam v toplem brezvetrju. Sneg, kar ga je še ostalo je gnil, tokrat je na planoti vsaj nekaj ljudi. V nihalki ob dvanajstih smo bili trije, tri minute pozneje v avtobusu pa sem bil sam.

Zjutraj z avtobusom nazaj do Stahovice in nato preko Sv. Primoža do Pl. Kisovec, kjer že vse cveti, ter potem dalje na planino. Sestop do gondole in udobno do avta v dolini.

Hitro pobira sneg tam gor.