Veliki greben

Dobra, bravo.

Današnja tura - Veliki greben, je bila poleg zahtevnosti tudi soparno začinjena. Od Gamsovega skreta smo prečili desno na vidno stezo in priplezali na greben. Tu se je začel še kar znosen "pretep" z ruševjem, kar je trajalo dobre pol ure. Sledila je zaslužena malica na sedlu pod steno in odločitev za izbiro smeri. Izbrali smo obvoz po desni in se s tem uspešno izognili jeklenicam na levi strani . Potem pa za nosom proti vrhu, večinoma dobra skalna smer z nekaj sitnimi travnatimi prehodi. V zadnjem delu sta še dve jeklenici, tokrat z veseljem sprejeta pomoč . Po vrhovih Skute in Brane so se obešale težke megle, zato smo raje obrnili in Čez Žmavčarje sestopili proti dolini.

Tudi meni bi od strahu na tem ostrem grebenu kakšna nastavitev šla na Č/B..
lp

Nedeljski utrip z Velikega grebena.

Lepe fotografije si naredil, kakor turo tudi.
Lp

Zgodaj zjutraj V Koncu in po bližnjici (Gamsov skret) do Velikega grebena, sprva stezica, nato na greben, ki se večkrat zelo zelo izpostavi. Na vrhu Velikega grebena si vzamem počitek, nato nadaljujem še po grebenu. Vrnem se nazaj po spodnji markirani poti pod Skuto in še na Kogel. Sestopim preko Kokrskega sedla.

Misliš po bližnjici čez Trato proti Gamsovemu skretu?

Desno od luknje, na prvi sliki se jo vid.

Torej V Trati. Lepa tura.

Je lepa in predvsem so mi taka brezpotja zelo priljubljena.

Jaz pa sem danes na vrh tega grebena prišel po dosti lažji poti.
Spomladi mi je pot čez Žmavčarje zelo priljubljena. Poleg omenjenega vrha mi je bil današnji cilj bivak. Zjutraj je bila pravšnja temperatura, tako, da se je dalo tudi lepo po snegu, ki se začne dobrih 150 višincev pod bivakom. Opustil sem iskanje podatka o višini najvišje točke Velikega grebena, na nekaterih zemljevidih je omenjena višina 2006 m, kar pa sigurno ni prav. Jaz sem nameril 2097m.
Celo dopoldne nikjer žive duše, le trop gamsov mi je nekaj časa poziral.

lijaneja mislim, da je veliki greben označen na zemljevidu bolj južno od tam kjer si ti stal, tam kjer se greben prelomi.

Vrh je malo nižje v grebenu.

Vrh ni na vrhu

Včasih je vrh, ki ni na vrhu, težje dostopen.
Na tem grebenu so sicer "goljufali" z zajlami.
Tone, kdo je sedaj uživač?

Po moje je vrh (2006) popolnoma travnato vzhodno pobočje, ki ga uzreš takoj za ovinkom na sliki 18.
(pred snegom in zatrepom)

Misliš tega?

Ja, Drago. Ta bo najbrž pravi. Naslednjič ga moram izmerit.

Veliki greben včeraj, 13.7. Zjutraj je izgledalo prav obetavno. Greben se je sončil pred nami in kar malo smo se bali hude vročine. No, bilo je vse prej kot to. (Vroče mi je postalo kvečjemu od adrenalina ) Megle so se preganjale sem ter tja in občasno zagrnile vrhove. Tik pred koncem, na najbolj izpostavljenem delu (vsaj zame), se je pa še vlilo. "Vse za osebnostno rast", kot je dejal eden od udeležencev včerajšnje ture.
V Gamsovem skretu zavijemo desno na polico, se po rušju spustimo nekoliko niže (vidijo se sledi žage), se spet dvignemo, prečimo v desno in se skozi rušje pričnemo dvigati proti grebenu. Zelo strmo in kar zahtevno. Na grebenu se držimo bolj desne strani. Prva jeklenica nas povede na levo stran in potem navzgor. Nekaj časa plezamo kar po vrhu grebena. S prvega vrha se spustimo v travnato sedlo, od koder bi bil tudi možen sestop v Žmavčarje. Ture pa še ni konec. Pred nami sta še dve prav zašiljeni špici, ki od daleč zgledata prav strašljivo. Od blizu se le malo omehčata, v pomoč je tudi jeklenica. Tik pred koncem pa greben poskrbi za zrno popra - kratek plezalni odsek a ozkem grebenu, kjer je na obe strani zelooo prepadno. Pa ravno tam je pričelo deževati, tako da je bilo še dodatno spolzko. Ko premagamo še zadnjo težavo, po travah sestopimo do bivaka pod Skuto, kjer vedrimo do konca plohe. Sestop v Žmavčarje in na zasluženo pivo k Marjonu.
Super tura (za mene z velikim T) v super družbi.
p.s. Da ne bi z jeklenicami koga zavedla: Na grebenu naletimo na tri jekleice, ki so sicer kar v pomoč, vendar Veliki greben ni nikakršna zavarovana pot, ampak čisto brezpotje in lažja plezarija.