Veliki Draški vrh 2243m

Megla je izginila in nebo se je odprlo že pred Kranjem.Zapeljeva se na Pokljuko do kasarne.Pot nadaljujeva nad planino Konjščico, mimo Jezerc in Studorskega prevala in po grebenu na VDV.Sestopiva proti sedlu na Kontah med VDV IN MDV.Od tam sva se spustiva po nemarkirani stezici direktno na Jezerce in nazaj na izhodišče.Skoraj ni kaj dodati.Vreme toplo, poletno,kratki rokavi,na vseh vrhovih neobičajno veliko obiska.Ja,lepše že skoraj ne more biti....

17. 11. sem se s konca ceste na Pokljuki namenil proti Velikemu Draškemu vrhu. Tura v prečudovitem jesenskem vremenu je bila ena sama uživancija. Pot me je čez osamljeno planino Konjščica hitro pripeljala višje na pot za Studorski preval, ki je bila delno zasnežena in poledenela, vendar se je vsemu dalo izognit, če si želel. Pot od Studorskega prevala proti vrhu je dobro vidna in sledljiva, kljub nizkemu boru. Ob prihodu na greben, po katerem se pride na vrh, so se začeli odpirati lepi razgledi na vrhove Julijcev, še posebej spektakularen je pogled na Triglav. Po daljšem sončenju na vrhu, je sledil sestop po vzhodni poti, ki se priključi na markirano pot iz Srenjskega prevala proti Studorskemu prevalu. Sledil je le še spust proti izhodišču. Za celotno pot, ki je neoznačena, lahko rečem, da je dobro vidna in da snega praktično ni. Bil je čudovit dan v Julijcih. Škoda bi ga bilo zamuditi.

@gorski svizec, ti dve ptički imata pa res hudo debato,verjetno mu še ni skuhala južne, pa se mau jezi, ha,ha,ha - dobra fotka

Parkiramo na Rudnem polju,kjer je ogromno pločevine.Veliko jih gre na Viševnik,sami pa se mu ognemo preko Kačjega roba do Srenjskega prevala.Sledi meni eden lepših prečenj pod obema Draškima vrhova do Studorskega prevala,kajti cilj nam je Tosc malo naokrog.Kar veliko pohodnikov srečamo na tem prečenju.Pomislim da bi raje zavili na VDV po vzhodni strani,ampak Nina vztraja da nadaljujemo.Spust proti Vodnikovi koči,potem pa spoznam da smo pozni in še kar nekaj hoje je do vrha.Vrnemo se na Stud.preval in po južni strani čez borovce na vrh.S psom veliko težji pristop!!Šele ob pol 3h smo na vrhu,pa kar nekaj ljudi.Spust po vzhodni strani do sedla pod obema Draškima,pol pa samo še do Jezerc,sonce počasi peša.Ob mraku smo ponovno pri avtu in konec fantastičnega dneva..

Še en lep dan. Velika večina jih je šla na Viševnik, nekaj pa proti Konjščici. Do Jezerc je lepa hoja, nato se delno udira, tudi preko kolen. Greben VDV je popolnoma spihan, najprej je naporno preko ruševja, po večinoma suhih, ponekod poledenelih skalah pa je treba plezati. Na vrhu je bil zunaj celo žig, skrinjico pa je očitno odneslo kakih 50 metrov nižje na južnem pobočju. Spust je bil boljši kar naravnost po pobočju do Studorskega prevala - naj turni smučarji ne zamerijo, ampak nevarno spuščanje po grebenu res ni bilo vabljivo. Sicer pa super dan, tudi pihalo ni kaj dosti. Zadnji veter je bolj ali manj vse vrhove in poti na njih precej spihal. Nevarnosti za plazove ni bilo.

Danes se spet zapeljem na Rudno polje. Nekaj jih gre proti Viševniku, jaz imam v mislih Veliki Draški vrh. Pot do Jezerc lepo shojena, na nekaterih mestih tudi ledena in kopna vsega po malo. Na Jezercih pa čisto prava zima. "Ketnce" pospravim v nahrbtnik in nataknem dereze, potem nadaljujem proti Studorskemu prevalu. Malo pod vrhom Studorskega prevala, zavijem desno v breg in po dobro uhojeni stezici nadaljujem proti Velikemu Draškemu vrhu. Sneg se ne predira, če hodiš po gazi, če greš pa malo po svoje se kar pošteno ugrezneš, sem probala. Štapne v zadnji strmini so bolj za ta velike, sem morala še vmes enkrat stopiti Malo pod vrhom mimo mene pridrsata turna smučarja. Ko prisopiham na vrh, gori ni nikogar, in sama uživam v gorski tišini. Po dolgem počitku se počasi odpravim proti dolini. Na Rudnem polju pa precej hladneje kot na Velikem Draškem vrhu. Lep dan je bil

Lepe fotke ja se kr spomnim ko sem jaz bil konec novembra pa nič snega,pa še vseen ni velik snega sem mislil da ga je več.....

Ojla ales28, že itak je letos malo snega , pol ga je pa še veter po robeh vsega odpihnil. Sem tudi jaz kar gledala to goloto Lp

Sem vpisala kar sem, čeprav ni samo VDV.

Štart 8.15 Rudno Polje. Najprej sem šla na VDV, da malo počekiram razmere na Ablanci in/ali prečko do Srenjskega prevala. No, prečka se mi je zdela preveč zasnežena, tam kjer ne bi smela biti, tako da je MDV odpadel. Na VDV ob 10.25, pa sem šla hitro dol, ker je severnik vlekel, nižje dol pa skoraj brezvetrje. Fajn je bilo gledat, kako so se vzpenjali na Kredarico. Tu okoli pa ljudi nikjer nič, ne na Toscu, ne na VDV, MDV. Na strehi VDV so stopnice, ki omogočajo hiter vzpon in udoben spust. V grapci pavza in malo igre z zaustavljanjem s cepinom, na Studorskem prevalu vidim prve ljudi, potem pa gor na Ablanco, kjer sem bila 11.30. Dve mesti sta sitni - eno je spodaj, kjer praskaš po skali, drugo pa tista prečnica. Svaka čast pa tistim, ki smučajo dol z Ablance, jaz sem videla le Konjščico in luft. Na Jezercih sem nazaj ob 12.00, kjer pomalicam in se odločim za Srenjski preval. Pa še zdaj ne vem, zakaj nisem šla na MDV, nekaj mi je reklo, naj kar obrnem desno, čeprav razmere so se mi zdele idealne. Pot do Viševnika s Sr. prevala (v bistvu skoraj celotna pot) prehodna z derezami in cepinom only, če mene vprašate, ker videla sem fanta brez vsega. No, vsak ve zase. Še na Viševniku pomalicam, navzdol grede gospe pomagam pri krpljicah palic, potem pa dereze in cepin in čelado zamenjam z malimi derezami in dol leti. Idealno je narejeno. Pri avtu ob 14.00.
Slike so s telefonom.

Z parkirišča na Pokljuki se odpravim v smeri proti Triglavu, kot so že predhodniki zapisali do jezerc skoraj da ni snega, velja pa previdnost saj se na poti pojavlja led. Na Jezercih si nadenem dereze z namenom da se na Studorskemu prevalu na zaustavljam saj skoraj da vedno na prevalu piha. No odločitev je bila pravilna , pot nadaljujem levo na Ablanco na slednjo me spremlja močan severni veter v sunkih. Sam dostop je nekoliko zoprn saj pot le deloma pokrita z snegom. Nato se podam na V. Draški vrh, pot je prav tako delo pokrita z snegom, slednji pa je bil kr močno pomrznjen. Na samem vrhu se ne zadržujem preveč dolgo, saj je močno pihalo. Sestop opravil proti sedlu med V.Draškim vrhom in M. Draškim vrhom. Od sedla poti nisem nadaljeval po letni poti proti Srenjskemu prevalu, ampak sem se spustil nekoliko nižje proti Jezercam oz. pod vznožje M. Draškega vrha. Ta del poti je bil dokaj zahteven, sam sneg pa je bil pomrznjen. Pod vznožju MDV zavijem levo proti Srenjskemu prevalu in naprej proti Viševniku. Ta del poti je bil enostavnejši, saj so dereze lepo prijele v pomrznjenem snegu. Pot iz Viševnika do Pokljuke je normalno »prevozna z zimsko opremo«.

Danes smo se trije odpravili na V. Draški vrh. Vremenske razmere idealne (beri končno brez vetra v tej zimi), snežne razmere pa žal niso bile tako krasne. Skoraj na celi poti je 30cm pršiča, mestoma tudi več, kar zelo pobira moči, sploh zato, ker je pred nami hodil samo eden, pa še ta samo do Studorskega prevala. Od tam naprej nedotaknjena belina. Odločili smo se za vzpon po grebenu. Prvi del je bil kar neugoden in samo neustrašnemu močnemu moškemu članu odprave se moram zahvalit, da nisem odnehala. Ko smo predelali prvi strmi del, je pa šlo. In šlo je do vrha brez težav, brez ledu, v glavnem po snegu, malo tudi po kopni skali. Nazaj smo se vračali po običajni zimski poti, v deviško belino - dol gre v cevca lažje kot gor. Zdaj je shojeno po obeh poteh.Nepozaben dan.

Tudi jaz danes na Velikem Draškem vrhu. Ker sem bil prvi danes sem urezal stopinje do Studorskega prevala. Potem pa so me trije (vespa in njena družba) premamili, da sem se z njimi pošlepal do vrha. Po grebenu se na je na strmem delu pošteno udiralo tako da vsaka veja ruševja prav pride. Ostalo pa sama uživancija.

Na vrhu en dan za vami.. hvala za narejeno gaz, čeprav se je na nekaterih mestih že povsem izgubila zaradi napihanega snega. Sam vrh tudi precej spihan in pomrznjen; potrebne dereze. Sicer pa dan za uživanje, ni druge

Pozdravljeni!
Za vikend razmišljam da bi šel malo pogledat v ta konec in sicer: Ablanca, Veliki Draški Vrh in Viševnik. Izhodišče Rudnega polja ali iz konca ceste na Pokljuki.
Kakšne so kaj razmere tako na cesti kot kasneje z vzpenjanjem?
Hvala..

Včeraj še ni bilo zgaženo. Verjetno do vikenda bo, vendar pazi na plazove, ker gredo temperature gor, kar po drugi strani pa tudi pomeni, da se bo sneg hitro preobrazil. Napiši potem.

#Flora1, pa je dosti izpostavljenih pobočij?

Dosti je relativno. Dost je, da je eno. No recimo iz pobočij Malega Draškega vrha vedno plazi. Sonce je zdaj kar močno in jaz bi počakala. Js sem iz tega stališča bolj ziheraš in gore so že tisočletja na svetu, posameznik pa je mogoče 100 let. Odgovoren si sam zase in tale zapis ni obvezujoč . Mogoče cilji a la Tromeja, Dovška Baba, Višarje, Komna koča. Srečno ti želim in javi, kam si šel.
Naj še kdo napiše, kaj svetuje, da boš imel še večjo izbiro.

Danes nama pa ni niso bogovi dovolili občudovati vrh našega Očaka in še kakega soseda ali sosedo,pa tako zgodaj sva vstala.Na Pokljuki sva že zjutraj srečevala gobarje,ki so se vračali s košarami,če je bilo kaj v njih pa ne veva.V jutranjem hladu sva se preko Jezerc in dobrodošli senci Viševnika povzpela na sedelce med MDV in VDV in glej ga zlomka,Očak je že imel kapoPa ne da ga je zeblo,nama je bilo na sedelcu že kar pošteno vroče.Jaz sem si vzela čas za počitek na enem izmed prelepih travnikov na sedelcu,medtem ko je dragi zagrizel še strmino VDV.Še dobro se nisem spočila in že je bil nazaj.Tudi zgoraj ni bilo z razgledom nič boljše.Nama je pa gorsko cvetje danes polepšalo dan.Skoraj na vsaki večji skali je bilo opaziti cvetje v vseh barvah,ki jih zaznavajo naše oči.Vrnila sva se v preko Studorskega prevala nazaj na Rudno polje.Telesa rahlo utrujena,baterije pa polne.
Slik pa žal ni zaradi tehničnih težav.

V ponedeljek na VDV, nadaljevanje do Velega polja ter presihajočega jezera. Dramatične vremenske razmere, pojale so se megle in meglice, pojali so se gamsi. Snega do vrha VDV nič, sicer pa ogled razmer na fotografijah, ki sem jih objavil na povezavi.

Fotografije: Veliki draški vrh in Velo polje

Joste, krasen duhovno zaznaven opis in doživljanje gorske pokrajine ter živali pred odločilnim preobratom gorske pokrajine v zimo.Tudi mene so prevzemali prav enaki občutki v Fužinskih planinah, tista neizmerna veličina, starodavnost pokrajine, večnost, hkrati pa močna tišina in spokojnost narave, ki se pripravlja na zimski spanec.Narava in živali delujejo popolnoma usklajeno in čutijo, da je zima prav blizu.Res lepo doživeto opisano z gorami, šotami suhih trav, jezerom, gorami, meglo.