Zaradi logističnih težav
, zjutraj začnem kar v Bcu, mimo postaje B, na izhodišče...tokrat s kolesom
in že za ogrevanje naredim 10km in okoli 500 višincev, pa še sploh hoditi nisem začela
. Nadaljujem po markirani poti za Kanin, a se že kaj kmalu odcepim v levo na nemarkirano stezico oz. mulatjero. Še nekaj časa hodim po gozdu in kljub temu, da mulatjera preči pod skalami, kar hitro pridem iz gozda in deležna sem vedno lepših in širših razgledov. Ko pot doseže najvišjo točko in se obrne proti Učji, se začne sumljivo spuščati, zato postanem pozorna in juhuuu, nisem ga spregledala, možiclja seveda, zavijem desno ( levo proti planini Baban) in pot se nadaljuje po lepi ozki travnati stezici. Višje ponovno pridem do razpotja oz. dveh, vendar se držim leve in kmalu dosežem vrh Velikega Babanskega Škednja...hja, razgledi pravljični, prav tako tišina in mir, ki vladata v teh koncih...sestop je bil pravi slalom, ker sem tu in tam spregledala možiclje, a brez težav prišla na mulatjero. Nazaj grede pa ni šlo brez vzpona še na "malega" in spet je nosek opravil odlično delo, saj se mi do spodnjega možiclja ni dalo spuščati, zato sem šla že prej kar po eni polički levo in prav tako kmalu stala še na vrhu Malega Babanskega Škednja. Je pa bila veselica za dol, ker sem šla po drugi strani in verjetno opravila prvenstveni sestop
. Od tu naprej pa po smeri vzpona nazaj na izhodišče, kolo je še čakalo in sledil je samo še spust do Bca...juhuuu
Pot razgibana in lepo speljana, zadnji vzpon na oba vrhova je v znamenju trav, zato previdnost ni odveč, dan pa itaq, sončen, vroč, razleden in kot velja za te konce, gneče ni bilo, hehe, nikogar