Tri leta in en teden je od zadnjega obiska, pa upam, da bo naslednji že drugo leto. Od koče v Krnici krenemo ob pol osmih in uživamo v prijetnem hladu (za ta letni čas). Zaradi slabše vremenske napovedi si nismo obetali prav velikega obiska v naši smeri in res smo srečali samo dva samohodca, katerima pa ni bil cilj naša gora. Ko se nahajam v Dnini, vedno obiščem tudi bivak, saj je zame najlepši, pa tudi Vzhodnjakov tu še nisem srečal. Julijska snežišča so letos na majski ravni in jih je z veseljem izkoristiti. Ves dan je vztrajala visoka oblačnost in so bili vsi vrhovi vidni, ter nam je bila prihranjena sončna pripeka. Kljub delno zmehčanemu snegu, smo zadnjo strmino v bregu premagali z derezami. Pred vstopom na greben smo palice, dereze in cepin odložili, saj do vrha ni več potrebe po tem orodju. Zaradi izredne krušljivosti in šodra smo se do grebena in po njem gibali skoraj neslišno, vzpon na sam vrh, pa je prava poezija.
Kot vedno, smo tudi včerajšnji obisk analizirali pri Dani v Dovjem, pa tudi napovedani naliv smo preživeli pod platneno streho.