@Daam z velikim veseljem. Drži. Slovenske Karavanke sem preučeval več kot 2 leti.
Za začetek sem preučil SLO in AU literaturo saj na samem spletu ni bilo mogoče najti verodostojnih podatkov. V veliko pomoč mi je bila knjiga Karavanke (Klinar, 1997) kjer natančno opiše slovenske Karavanke v JV delu Slovenije.
Stavek iz knjige se glasi nekako tako: "Slovenske Karavanke se vzhodno od Pake nadaljujejo v Paškem Kozjaku, 1273 m, Konjiški gori, 1014 m, Boču, 900 m, Donački (Rogaški) gori, 883 m in Maceljski gori, 715 m".
To je bilo moje vodilo. Mislim, da tudi Wikipedija nekaj podobnega opisuje.
Dolžino (cca. 360 km) sem izmeril s pomočjo športne ure Suunto Ambit 2. Uporabniki poznajo kako kvalitetna je le ta in kako natančne podatke posreduje.
Ža lažje predstavljanje - dolžina grebena od Tromeje do Stola znaša cca. 70 km. Šele kje je Uršlja gora oz konec - Maceljska gora.
Sem pa v času spoznavanja in raziskovanja slovenskih Karavank prišel do teorije oz. do hipoteze, ki temelji, da vrhovi med Pavličevim sedlom in Jezerskim vrhom (Matkova Kopa, Mrzla gora, Velika Baba, Goli vrh itd. - poimenoval jih bom kar skupina Mrzle gore) pripadajo Karavankam, in ne Kamniško Savinjskim Alpam.
V grobi teoriji Karavanke delimo na severni in južni greben (Janša, 2010). Moja teorija temelji na preprostem opazovanju Karavank in sem mnenja, da skupina Mrzle gore pripada južnem grebenu Karavank v katerem so skupina Bavh in Kepe, skupina Golice, Stola, Košute in Olševe. Se pravi, da moja hipoteza uvršča skupino Mrzle gore med skupino Košute in Olševe. Tukaj bi rad omenil tudi dejstvo, da so v času Koroškega plebiscita velesile (Američani) hoteli določiti državno mejo po naravni pregradi imenovani Karavanke. S tem želim povedati, da so že leta 1920 skupino Mrzle gore uvrščali v Karavanke. In zaradi tega avstrijska Bela ne pripada Sloveniji.
Na kamnine se na žalost ne spoznam, zato sem povprašal knjige oz. geologe, ki pa imajo mešane občutke. Brenčič, & Polting (2008) pišeta o tem, da južna meja Karavank ni tako izrazita in zlahka določljiva kot severna. Na njen potek najbolj vplivajo Kamniško-Savinjske Alpe. Najteže je južno mejo določiti na območju Tržiča in Zg. Jezerskega. Miler et al. (2014) geološko uvrščajo Jezerski meteorit, najden v okolici Češke koče na Spodnjih Ravneh, v Karavanke.
Opozoriti vas moram, da je ta hipoteza nepotrjena domneva in je le del mojega spoznavanja slovenskih Karavank.
Iz vidika trasiranje slovenskih Karavank v smiselno celoto bi imela skupina Mrzle gore imela velik doprinos k slovenskim Karavankam. Na sami trasi se ne bi bilo potrebno spusti v avstrijsko Belo (Belska kočna) in nato nadaljevati v smeri avstrijskega Pristovškega Storžiča, ampak bi se lahko iz Pavličevega sedla spustili (oz. za tiste bolj pogumne preko Matkove kope na Mrzlo goro) v Matkov kot ter nadaljevali v smeri Mrzle gore. Iz Mrzle gore bi nadaljevali v smeri Savinjske sedla na Veliko Babo in po grebenu do Jezerskega vrha. Mrzla gora bi s svojimi 2203 metri postala druga največja gora v Karavankah.
Mogoče se sprašujete zakaj zgoraj omenjam avstrijski Pristovški Storžič? Tukaj je idealno mesto, da omenim komentar, ki sem ga zasledil v času projekta. Avtor komentarja je zadel bistvo ko je omenil, da ima projekt eno napako, in sicer, da se med Pavličevim sedlom in Jezerskim vrhom moraš spustiti v Avstrijo. S komentarjem se popolnoma strinjam. V času raziskovanja slovenskih Karavankah sem v tem delu porabil največ časa (več kot 100 ur).
V planu sem imel štiri variante (Slika 2) in sicer (1) varianta - (zelena barva) to je edina varianta, ki poteka po slovenskem območju in sem jo že opisal zgoraj (Pavličevo sedlo - Matkov kot - Mrzla gora - Velika Baba - Jezerski vrh); (2) varianta (modra barva) Pavličevo sedlo - po cesti v dolino Belske kočne - Goli vrh - Jezerski vrh; (3) varianta (vijolična barva) Pavličevo sedlo - po cesti v dolino Belske kočne - po cesti na Jezerski vrh in (4) varianta (rdela barva) to je trasa, ki sem jo uporabil, se pravi Pavličevo sedlo - kmetija Pavlič - Bela - kmetija Pasterk - Pristovški Storžič.
Lp, Nino