No, ker ni bilo odgovora, sem danes vzela pot pod noge in se šla sama prepričat.
Za vse ki boste, tako kot jaz, ta vrh odkrivali na novo, samo en nasvet: pot je odlično označena, ne obremenjujte se z vsemi tistimi vlakami na začetku, ki niso označene... ker potem prava že je...
Tudi naprej je pot odlično označena. Drugače pa od začetka kopno in suho, od edine bajtice na poti naprej pa RES strm kolenogriz, kmalu se začne še sneg. Pa tako sem se spraševala, zakaj nekateri pišejo, da je bila tura naporna in da je obisk te gore lahko pravi trening za kaj bolj resnega. Danes so bile temperature tam blizu ničle, če ne pod, tako da je bil sneg na srečo pomrznjen in se ni nič vdiralo. Vrh je postregel s čudovitimi razgledi, kljub temu, da je sonček posijal samo za par minut. In spoznala sem gospoda Matjaža, rednega obiskovalca te gore. Klepet z njim priporočam vsakemu, ki bo prijaznega starejšega možica srečal na poti, saj je poln energije in dobrih nasvetov. Dan je bil res lep. In še prve dežne kapljice so me ujele šele 10 metrov stran od avta.