Vevnica

Niti ni brezpotje, ampak dobro je točno vedeti kje boš sestopil. Orientacija slaba, sploh če pride do kakšne nepredvidljive megle. Lažja varjanta sestopa je spust od bivaka Busettini/Tarvisio proti Koritnici in tam levo proti Kotovem sedlu. To je markirana pot, čeprav je ni na netu. Pogoj te poti je dobra kondicija, saj je pot kar dolga sploh ta grapa ki te pripelje na Kotovo sedlo

Drgač sm pa mam že izkušnje s feratami, prostim plezanjem in hojo po brezpotjih in orientacijo v naravi. Sicer ne vse zapakirano skupaj kot tukaj, zaradi česar je tura tako zanimiva. Sam ne da se mi nosit štrika zraven če ni potrebe, ker bi prespal na kotovem sedlu in nato nadaljeval pot na Jalovec in na Vršič.To je bil point. Je pa res da nisem našel te diskusije, čeprav sem jo iskat. Če bi jo, sploh nebi nič spraševal.

Drugače pa hvala za pojasnila! Bomo vidli kako bo vreme drug teden.. zaenkrat malo slabo kaže.

Ti ni potrebno prezgodaj, lahko greš kasneje in prespiš v bivaku Tarvisio(rdeči bivak) . Iz Vevnice je dobro viden in naslednji dan nadaljuješ zgodaj.
To so lepi konci
srečno

Zivjo! Mogoče kdo ve, kašno je stanje poti na poti iz Belopeših jezer do Vevnice?

Pred steno se trda Snežna podlaga, po podatkih prijatelja

Bil 7.8.16 in ni bilo nobenih tezav!

Hvala obema za informacije!

Zdravo!
Mogoce kdo ve kaksno je stanje poti iz Belopeskih jezer do Vevnice?
Via della Vita sem mislil,zaradi snega pred vstopom.

Nevem katero pot mislite. Kajti peš poti iz belopeških jezer ni. Razen če se prej povzpnete na Srednjo ponco in prečite po grebenu do Vevnice, kar je pa napol plezarija. Direktno na Vevnico je samo ferata via della vita, ki pa je tudi zelo zahtevna. Je pa pot brez posebnosti in kopna, smo jo prehodili/preplezali prejsnji teden. Lp in srečno!

Verjetno je mislila/mislil Via della VIto. Taksna je kot v preteklih letih. Na zacetku pred vstopom v steno je seveda se sneg. Tako je bilo pred tedni
Srecno

Od Belopeških jezer sta najpogosteje "uporabljani" dve poti. Prva pot pelje mimo koče Zacchi do Srednje ter Zadnje Ponce in naprej čez Strug - ki je zelo zahtevna - in od Srednje Ponce naprej praktično nezavarovana, druga pot pa je Via della Vita, ki pelje čez Zagače in je tudi zelo zahtevna, a zavarovana plezalna pot - ferata. Za obe poti je priporočeno ustrezno znanje in varovanje ali vodstvo gorskega vodnika. Obstaja pa sicer še tretja varianta, Kugyjeva pot - od Zacchija na greben med Strugom in Z. Ponco, kjer se priključi prvi poti, tu je zelo priporočljiv gorski vodnik. Pa srečno!

Sneg je pri vstopu v Via della Vito vendar ne ovira vstopa. Šel čez v nedeljo 9. 7.

Na Vevnico sem jo mahnil iz Loške Koritnice. Dovolj zgoden štart mi je omogočil senčno pot prav do bivaka, sicer pa sonca tudi kasneje prav veliko na poti ni bilo..
Označena pot do Roba nad Zagačami (ki se odcepi z "glavne" poti na Mangart) je nezavarovana in od vstopa pod in na police, ki peljejo do bivaka, zaradi močne erozije fino naložena, čelada je obvezna..
Na poti do sedla pod Vevnico in V Koncu špico ob začetku zavarovane poti za varnejše nadaljevanje manjka ena (prva) jeklenica, manjko katere sem na mokri skali najbolj "občutil" ob sestopu, kasneje pa težav ni več.
V Koritnico sem se vrnil po stari mulatjeri, ki vodi pod stenami Malega Koritniškega Mangrta. Ni preveč poraščena, nekje malo podrta, a večinoma lepo sledljiva. Je malo "počasnejša" od markirane poti, a zaradi trav prijetnejša, če pa še izpod Kotove špice kaj dol leti pa tudi varnejša.

No tudi nam je bil start ob 7h iz Koritnice dovolj zgoden, da smo imeli senco skoraj do bivaka. Za res zgledno urejenost poti do lovske koče gre zahvala lovcem. Od tu naprej smo se ves čas držali trase stare mulatiere, kar je vsekakor boljša izbira za vzpon, saj se izogne meliščem na markirani poti; da o gorskem cvetju ne govorim. Zadnjih 100 viš m se je bolje držati nemarkirane steze ki pod stensko zaporo preči po gredini od desne v levo na trate tik bivaka. Od bivaka se z Roba nad Zagačami steza rahlo spusti do stika z Vio della vita. Vzpon od tu na sedlo med Vevnico in V koncu špico vodi spodaj prek mokrih skal. Razgled z vrha vsekakor poplača, le uživali smo ga malo časa, saj je JZ veter pričel nanašati meglo.

Vevnica iz Tamarja, v juliju:

https://simsoneblog.wordpress.com/vevnica-po-lazji-a-manj-obiskani-poti/

Zelo doživeto opisano. Bravo.

Tokrat ti ne očitamo pozne objave. Super in izvedljivo.

Hvala za spodbude.

Jaz pa bi malo pokritiziral vožnjo v Tamar, a ni boljše po tako lepi dolini tistih nekaj dodatnih minut prehoditi ? Če gre iz Tamarja na Vevnico in nazaj potem bi šlo tudi iz Planice v Tamar Pa brez zamere!