Visoki Rokav

Obvezna je kompletna alpinistična oprema, najbolje se je na VR podati z nekom, ki je gor že bil, še bolje pa v spremstvu GV-ja.

Se pridružujem Juševemu mnenju. Dereze, cepin, znanje o uporabi le tega in par metrov pomožne vrvice(jaz sem navzdol vse plezal in tako so nekatere vrvice že zelo stare).

Drugače pa Martuljška trojka, lahko tudi kaj ostane v rokah. Vrh pa je eden bolj osamljenih pri nas, sprejme nekje od 15-20 ljudi na leto.

V torek, 30.7. smo se podali na Visoki Rokav. Pot do ozebnika je brez posebnosti. Pod ozebnikom se pojavi sneg, ki pa ga ni prav veliko več. Če ima kdo namen iti tja gor, naj pohiti. Opozarjam, da je v ozebniku izredna nevarnost padajočega kamenja!!! Med našim vzponom je padalo na vsakih 5-10 minut, zato smo malo pohiteli. Nadaljni vzpon proti vrhu je zelo krušljiv, zato previdno. Nekaj mest je kar konkretna III., zato je potrebno imeti določeno mero izkušenj. Srečali nismo nobenega človeka.

Kompletna tura, ki nudi veliko užitkov, če si ji kos.
Slike in še nekaj besed o turi pa na

http://graheljsblog.blogspot.com/2013/08/za-uverturo-v-maidene-na-visoki-rokav.html

Lepa tura. Kako je bilo pa na Maidnih?

Na Maidnih je bilo odlično . Si bil tudi ti na koncertu?

Ne, tokrat pa nisem ;-)
Sem bil letos na Metaldaysih pa sem se tam srečal s kar precej ljudmi, ki so se odpravljali tudi tja. Ampak zame je bilo pa tisto kar dovolj. Čeprav je bilo pa tudi tam odlično ...

ŠKoda, ker te ni bilo zraven. Maidni so tudi tokrat razturali do konca . Verjamem pa, da si potreboval nekaj počitka po Metaldaysih.

Par fotk in par besed o razmerah na:
https://picasaweb.google.com/117716969375992242593/VisokiRokav762014?noredirect=1

Priden! Pohvalno.

Mene samo zanima kako zahtevna je pot,kaj vse potrebuješ za to pot in če je še kašna pot ki vodi na Visoki Rokav.

Lukk ..glede na tvoje modro vprašanje ti svetujem da zaenkrat pozornost preusmeriš na kakšne manj zahtevne vrhove. Kakšno dobro knjigo v roke pa bo! Rokavi naj pa še malo počakajo ..lp

Poglej fant, povedal ti bom na kar se da lep način... Martuljška skupina in Rokavi niso primerni za uvajanje v brezpotja. Razlogov za to je več a naj ti navedem samo dva: krušljivost kamnine in trajanje ture. Poti tam ni, so vse brezpotja-od zahtevnih pa do izredno zahtevnih in tveganih brezpotij. Če ti že moram priporočiti turo ti priporočam da greš na kakšen razglednik v Martuljku npr. Kurji vrh ali pa Rutarski vršič. Vzpone na izrazito brezpotne vrhove ti iz srca odsvetujem, saj po pisanju sodeč nisi ravno vešč brezpotij. Pišem dobronamerno, brez zavajanj in nepotrebnih besed. Nasvet je pa odvisno od tebe kako ga boš interpretiral.

Na Visoki Rokav pa ne vodi nobena pot... Upam, da sem ti odgovoril in ne boš več "drezal"

Samo en zanimiv vzpon na Gamsovo špico 1957m nad Gruntovnico z normalne poti na Špik, ti pokaže izredne strmine ter krušljivo travnat, sipek teren.Višje se apnenčasti prepereli skladi v velikih skalah lahko odlomijo pri obremenitvi le z oprimkom, kaj šele stopom.Mislim, da je Juš kot dober poznavalec višjih nadstropij Martuljških gora dobro opisal težavnost tega divjega sveta.Verjamem, da je zato toliko bolj privlačen, vendar brez izkušenj ali kaliti se v takšnem svetu, je zelo nevarno in tvegano početje, še bolj, če ni spredaj izkušen vodnik, poznavalec.

Se popolnoma strinjam s tem, kar je napisal Juš. Sam sem prehodil že ogromno hribov, praktično vse označene, markirane in zavarovane poti v Julijcih, Kamniško Savinjskih Alpah, pa tudi kar nekaj ferat v Italiji. Martuljško skupino in Rokave sem prehodil ob spremstvu gorskega vodnika. Definitivno je to popolnoma drug svet, težavnost, krušljivost, napor, orientacija... Planinec, ki ni vešč vrvne tehnike, plezanja, krušljivih brezpotij naj raje ne hodi sam v te predele. S spremstvom izkušenega pa lahko take ture res pomenijo zelo lepo doživetje.

Jaz bi pa na tem mestu postavil eno vprašanje, ki se sicer ne navezuje na lukk-ovo vprašanje, vsaj ne direktno. Zanima me, kako to, glede na to, da je Martuljška skupina čudovita, da na mnoge od teh vrhov ni markiranih poti? Ali je to zaradi zahtevnosti samih tur, ali razlog tiči kje drugje in je bolj zgodovinske narave? Hvala za odgovor,

LP,
Ben

Kakršnikoli razlog že je, boljši ne bi mogel biti!

lukk, Rokavi so tretirani v gorniški terminologiji kot alpinistični vzpon. To pomeni, da moraš poznati vrvno tehniko, gibanje naveze pri plezanju in potrebuješ vso alpinistično kramo za vzpon(vrv,varovala...).Če si začetnik v hribih ti priporočam, da najprve spoznaš hribe ter jih prehodiš - seveda po markiranih poteh. Drugače pelje na Rokave še več poti, vendar so vsa brezpotja ali grebenska prečenja. Obilo užitkov pri odkrivanju naših hribov ti želim in le pogumno.
Juš, prosim ne bodi tako pokroviteljski do vsakogar, ki samo omeni Martuljk. Tudi sam si bil nekoč tam kjer je sedaj lukk in si potreboval dober nasvet.
ld Boštjan

V Martuljških hribih so markirane poti na Škrlatico, Dolkovo špico z južne strani in na Špik z zahodne strani. Vse so zahtevne, na Škrlatico je celo ena zahtevnejših v naših hribih. Najprej prehodi te. Potem se loti lažjih brezpotij. Literature je dovolj v knjižni in spletni obliki. Ko boš vešč v gibanju in orientaciji, se boš lahko podal tudi na Oltar, Ponce, Škrnatarico. Najlažji pristop pa je na Kukovo špico.

Včeraj 12.6.14, po Oltarju in VMP še tretja Martuljška gora Visoki Rokav. Start ob 6h zjutraj iz Vrat čez Brinje s postankom na Šplevti do Rokavskega ozebnika. Razmere v ozebniku idealne, še v celoti zalit, razmehčan kompakten sneg pa omogoča hitro napredovanje do škrbine.
Vstopni kamin zahteva nekaj plezalne tehnike, v pomoč nam je kakšen klin, nato pa polna previdnost po pošodrani in krušljivi prečnici do zgornjega kamina. Tu izberem plezanje po levem obvozu, pomoje veliko lažji kot kamin desno, kateri verjetno doseže kr konkretno III. je pa lepo uporaben pri spustu saj je opremljen s štanti. Po izstopu iz kamina še nekaj plezanja čez skalne pragove do grebena in nato do vrha ni večjih težav. O razgledih na vrhu ni izgubljati besed. Kratek počitek in spust od zgornjega kamina do škrbine uporabim vrv in štante, ki so navoljo čeprav bi bil pomoje nujen samo za vstopni kamin.
Ker je vzpon na VR minil dokaj hitro in brez težav se odločim še za Srednji Rokav . S škrbine rahlo uhojena stezica nakaže prbl. vstop vzpona in nato s poplezavanjem po Z delu grebenu dosežem rogelj z urejenim varovanjem in naprej po grebenu do vrha. Nato spust nazaj v škrbino opravim v celoti z vrvjo z dvem abzajli.
V sestopu skozi ozebnik me vseskozi spremljajo grozeči oblaki nad DK z zvoki grmenja, ki uresničijo svojo grožnjo sto metrov pred bivakom s pošiljko toče! Kljub temu lepa in uspešna tura.
Več slik na povezavi:
https://picasaweb.google.com/114984210815592749863/VisokiInSrednjiRokav2014?noredirect=1

Odlično, koma.
Si mogoče kaj raziskoval na sedlu med Rokavoma v smeri Kotla? Tam bi bil namreč dobrodošel štant za spust vanj. S tem bi obiskal še Spodnji Rokav, ki bi s povratkom vzel slabi dve uri časa.
Jaz ga namreč vedno obiskujem v kombinaciji s Škrlatico, tako, da se z njene rame spustim v Kotel in od tam nanj.