Začetek na Ljubelju je bil zelo optimističen. Vsaj 50 avtov, do Zelenice pa skoraj nikogar (večina je bila že gor ali pa se peljala). Očitno nismo bili edini, ki smo verjeli v stabilno vreme.
To je bilo sicer prijetno mrzlo, a hudo megleno, zato smo zgrešili pravo grapo za na Malo glavo. Po kar je malo kopnih slik, sklepam da smo začeli v Levi — na koncu smo plezali po levem robu in prišli ven malo pred predvrhom, ko grebenska pot zavije navzgor v krajši odsek strmih trav.
Gor se je mraz še potenciral, ker je na drugi strani precej pihalo. Potem pa naenkrat začnejo prihajat trume ljudi in čas je bil za pobeg. Izkazalo se je, da je večina spodnje pločevine njihove, saj so ravno začeli s planinskim taborom v spodnji /oazi/.
Panorama z vrha Zdaj vem zakaj praktično ni kopnih slik, skala je res tako krušljiva kot pravijo in kar umira pod tabo.