Včeraj sva stopila v ta čudoviti svet krnice Za Akom, kjer lahko samo občuduješ prekrasno kuliso gora, ki zraste nad njo. Govorica je tu enostavno odveč, vse je enostavno že tam, lahko samo vpijaš in se čudiš. Kako se je lahko nekdo prav tako lepoto zamislil in jo nam predal v občudovanje, ostaja skrivnost. Ostanki snega, ki ga srečaš na svoji poti, ravno prav zeleni macesni in čudovite barve cvetlic, pa so bile stvari ki še dodatno očarajo v tem času.
Nisva stopila prav do Treh macesnov. Le v njihovo bližino, tam nekje na 1700 m višine. Je bilo to za včeraj dovolj, saj preveč lepote lahko tudi škodi
. Tako se bova vsaj še enkrat podala v ta gorski raj in ga z veseljem pričakovala.
Sva pa turo še malo podaljševala drugače. Začela sva mimo spodnjega slapu, da sva se izognila zoprnemu klancu, ki se začne prav na križišču poti. Pri povratku pa sva obiskala bivak in tam srečala prvega pohodnika v tem dnevu. Tudi do drugega slapu sva se spustila, saj običajno opazujemo le njegove zametke pod krnico. Poiskala sva tudi pot do Izvira Mrzle vode, a je bilo mahovje v tem času suho. Sva pa s tem prečenjem stopila še na pot, ki se vije proti krnici Pod srcem in tako na nek način povezala obe. Res tura za dušo!