Ena od možnosti, da se zmanjša množičen obisk gora je v tem, da se vrnemo na začetek. Da koče spet postanejo tisto, čemur so prvotno bile namenjene. Streha nad glavo, ležišče in topel obrok. Plus WC in tekoča voda za osebno higieno. V koči dobiš ležišče z vzmetnico, spalno vrečo imaš s seboj. Zajtrk kruh, maslo, marmelada, kava ali čaj. Kosilo/večerja enolončnica, polenta, pašta. Pivo, vino, sok in ustekleničena voda po zmerni ceni. To je to, vrh glave dovolj za dvo in večdnevne ture. Mimogrede bo manj obiska, ker ne bo več palačink, šniclov in še česa. Plus spanje brez rezervacij. Sobe oziroma ležišča se oddaja sproti, ko prideš v kočo izbereš eno od ležišč, ki so še na voljo. Čim so vsa ležišča zasedena, se iz kleti prinese jogije in se zvečer v jedilnici uredi pomožna skupna ležišča. Dejansko bi ta "skromnost" ponudbe in možnost, da boš spal v jedilnici in ne v dvoposteljni sobi, marsikoga odvrnila od nameravane ture, čez komot ga pač ni.