dm72 - Zadnja sporočila

Še enkrat v Dolomite letos že tretjič.Tokrat na lepo krožno turo.Začnemo še v temi na cesti,ki pelje na prelaz Giau Ponte de Rucurto na višini 1700m.Prostora za parkiranje je dovolj.Pot z oznako 437 Rifugio Croda da Lago/G.Palmieri je speljana lepo in se počasi dviguje brez kakših naporov.Nekje na sredini poti do jezera pridemo do razpotja kjer gremo naravnost do že omenjene koče.Tukaj se pot začne bolj strmo vzpenjati a ne za dolgo.Kmalu se zopet spoloži in le še malo smo oddaljeni do koče oziroma jezera Federa 2038n.Pri jezeru,kjer je tudi koča izredno lepi razgledi (in fantastične jesenske barve macesnov) na jezero Federa in Becco di Mezzodi v ozadju.Krajši postanek nato po poti 434 proti Forcella Ambrizola 2277m.Od tu nadaljujemo po poti 436 proti Forcella Giau,vmes še mimo jezera Baste z Pelmom v ozadju.Kmalu sledi Forcella Giau 2370m.Od tu se pot strmo spusti sledi razcep za prelaz Giau ali pa nekaj nižje do ceste,ki pelje na omenjeni prelaz.Ko smo na cesti sledi še dobre tri km po cesti do avta.Naneslo je 16km,5,28h z postanki vred in pa 1033 višincev.Krog je fantastičen z top razgledi.

Turo začnemo pri Lucknerhausu in gremo na pot št.714.Pot se strmo vzpenja sprva makadamska pot nato lepa nadelana zbita zemeljska steza.Po dobri uri in pol pridemo na Berger torl 2651m,kje stoji lepa Glorer hutte.Nekateri ostanejo pri koči,drugi gremo na vrh Weiser Knotna po lepi grebenski poti.Sam vrh izredno ragleden.Nazaj se vrnemo po dolini z druge strani mimo majhnega jezerca.Od koča nato nadaljujemo po čudoviti panoramski poti 713(Johan Studel weg) proti Luckner hutte.Pot je na nekaterih delih kar izpostavljena,vmes so pa tudi klini in jeklenica.Ko pridemo do razpotja zavijemo po 712a in se spustimo do Lucknerhutte.Od tu pa po 702 b nazaj na izhodišče.Krasna krožna tura,ki postreže z čudovitimi razgledi.

Do zadnjega tunela brez problema.Kakšen kamen v tunelu drugače OK.

Pa še nekaj fotk včerajšnjega zahoda sonca z Mangrta.

Še nekaj mojih fotk z včerajšnjega sprehoda na Sleme

Ja res te poti sem vse prečekiral kar jih je možno.Za prvič sem izbral to.Je pa res ,da sem izvedel za to turo prav iz vaših prispevkov in nekateri so prav neverjetni bravo.Tukaj si lahko ogledate nekaj mojih tur vendar niso tako ekstremne kot vaše. https://plus.google.com/photos/101333870677713963076/albums

Iz doline Bartolo(Vrtinjlogarski graben)kmalu za plezališčem zavijem desno na lepo srpentinasto mulatjero št. 509,ki vodi do sedla Kot(sella Canton).Tu nekje 40cm snega.Tu zavijem na skrajno levo široko pot,ki se blgo vzpenja proti planini Goriach(Gorjanska planina).Nekje na sredini kjer se pot zravna zavijem levo v hrib proti vrhu monte Capina di ponente (Velikega Kopinja).Vseskozi me spremlja krasna zimka kulisa v brezvetrju in čudoviti razgledi predusem na vrhu (1736m).Snega na vrhu dobrih 70cm.Nazaj se vračam po isti poti.Večmojih fotk na liku https://plus.google.com/photos/101333870677713963076/albums

Čudovit včerajšnji dan je bil pravšnji za obisk gora.In štirje vrhovi nad dolino Ukve Starhand,Konjščica-Krošove skale(Monte Sagran),Lepi Vršič(Cima Bella)in pa Kok-Kuk(Monte Cocco)so bili prava destinacija.Parkiram v dolini Ukve pri gostilni al Camoscio,nato nadaljujem po poti,ki gre mimo koče Nordio-Defar do planine Dolinice,tam pa po poti 403 do vrha Starhanda(1968m).Od tam se spustim nazaj na greben,ki ga v celoti prečim in s krajšim vzponom pridem do vrha Konjščice-Krošovih skal(1922m).Od tam se spustim po poseki do sedla Mrzli studenec(Forcela di Fontana Fredda 1693m)in nato strmo po gozdu proti tretjemu vrhu Lepemu Vršiču( 1911m).Od tu zopet spust na sedlo in še zadnji strm krajši vzpon na vrh Koka-Kuka(1941m).Od tu pa nazaj na sedlo in po poseki nazaj do doline na izhodišče včerajšnje ture.Lepa zimska tura,ki postreže z čudovitimi razgledi.Snega je bilo nekje 15cm grebeni so bili kopni.

Ne na vrh Kobariškega Stola,ampak le do planine Božca.Samo malo drugače kakor je opis zgoraj.Štart ture na Boki po glavni cesti do bivšega mejnega prehoda Učja,kjer nekaj metrov prej v levo zavije makadamska pot.Nekaj malega na začetku je tudi asfalta.Do planine se vije še kar solidno urejena pot.Iz Žage do planine Božca je dobrih 13km.Lokacija te 1370m visoke planine je zelo razgledna.Od tu nadaljujem na drugo Kobariško stran,kjer se kmalu levo odcepi pot proti Trnovemu po kateri je potekal moj današnji spust.(Desno se cesta spusti po pobočju Stola v Berginjski kot).Spust je izredno slikovit saj vseskozi nizko spodaj vidimo dolino.Grebenskega prečenja je nekje dobre 3km,nato se pot(je označeno za Trnovo)spusti v gozd,kjer na začetku pot ni vozna,razen za korajžne spustaše z povnovzmetenimi kolesi.Kolo peljemo nekje dobrih 10min,ko nato pridemo zopet na pot,ki je v začetku slabša,nato pa vedno boljša.Do Trnovega je 8km spusta.Nato po glavni cesti nazaj do Boke.Čudovita tura tisti, ki jo poznajo se bodo strinjali,da je ena najbolj razglednih MTB tur s krasnimi razgledi bodisi iz vasi Sedlo kakor tudi to ,ki sem jo opravil jaz.Vredna obiska.

Ne sicer do vrha,tokrat le do zadnjega tunela.

Letos že drugič na Zahomski planinini.V ne preveč obetavnem vremenu se podam na turo,ki pa se je na koncu pokazalo,da se je splačalo.Začnem v Trbižu po kolesarski do Camporossa(Žabnice) malo prej zavijem desno v dolino Bartolo(Vrtinjlogarski graben),do koca čudovite doline na sedlo Bartolo tam desno proti planini Achomitzer(Zahomska planina).Pot se vseskozi kar strmo vzpenja do 1712m visoke planine.Pot je v zelo dobrem stanju.Razgledi na vrhu so bili kar solidni glede temu kako je kazalo na začetku .Za pot nazaj pa sem tokrat izbral zame novo varijanto po poti 508,ki se je na koncu izkazalo za zelo dobro potezo.Singlca je lahko rečem fantastična take še nisem vozil.Dolga je nekje 7 km pelje do gozdarske koče Muli tam pa levo na 509A,ki se spušča vse do doline Bartolo,kjer se nato priključi makadamski poti,ki pelje skozi dolino.Singlca od koče proti dolini v prvem delu zelo zahtevna,zelo je strma a v celoti vozna.Pot je gladka in povsm brez kamenja.V drugem delu manj zahtevo.Na koncu zadnji km pa zopet malo bolj zahtevno saj pridemo v prod a pot ostane vseskozi vozna.Ko se na koncu priključim makadamski cesti se zapeljem nazaj na izhodišče današnje ture.

Torkova tura v krasnem vremenu na prvaka Karnjicev Coglians po ferati Weg der 26-er je bila zame lepa nova izkušnja po takih poteh.Začnemo pri koči Tolazzi,po poti 144 do jezera Volaia,tam desno na pot 403 proti Valentin torl.Malo pod vrhom sedla mi zavijemo desno pot 427 pod ostenje Cogliansa,kjer začne omenjena ferata.Vstopni del ferate je kar malce težaven saj so stopi zelo majhni ali pa jih sploh ni.V nadaljevanju pa je bistveno lažje.Na vrhu smo imeli res čudovite razglede.Sestop je potekal po poti 143 do koče Marinelli in nato po dolini(pot 143)mimo planine Moraret nazaj do koče Tolazzi.

Bila sva pri bivaku Tarvisio in ne Nogara kot sem po pomoti napisal.

Najprej za schristino po avtocesti mimo Beljaka do Spitala in nato do Lienza(Tristach kjer se odcepi asfaltirana pot do Dolomiten hutte)je nekje slabe tri ure in dobrih 200km.Irina , Anuk zdaj v mojih kolesarskih turah bolj poležava doma,saj bi bile te ture zanj predolge.Vmes pa tudi skočiva malo v hribe,kot pred dnevi ko sva bila pri bivaku Tarvisio-Nogara iz Loške Koritnice.

Včeraj na Nemške Glave iz Loga Pod Mangrtom. Po lovski poti na vrh, po Italijanki sestop na Predil.Pot v srednjem delu iz Loga je težko sledljiva do sedla.

V tretjič gre rado,tako pravijo in to je danes tudi držalo.Vtretjem poiskusu letos prvič do vrha (Mangrtskega sedla).Pot je še vedno zaprta,tako bo tudi verjetno ostalo do konca tega tedna.Delno so podor odstranili še nakaj pa ga je na cesti verjetno ,da se nebi vozili z avti do vrha.S kolesom pa gre normalno le čez omenjen podor ga je treba nesti.

Po tednu dni še enkrat proti Mangrtu.A pri zadnjem tunelu vidim,da bistveno dlje kot pred tednom dni ne bo šlo.Pot je od zadnjega tunela do odcepa za kočo skoraj še polovico zasnežena.Jo pa počasi čistijo.A vendar mi uspe priti preko plazišča in se zapeljem do pod Malega vrha in nato vendarle še do koče.Snega je tukaj še ogromno.Vreme skoraj identično kot pred tednom dni le še malo več megle.Ob povratku nazaj pri zadnjem tunelu srečam še Igorja,ki se je ravno prismučal z vrha Mangrta.