Žajtam - Zadnja sporočila

Da se ne bodo širile lažne novice, Aljažev stolp ni bil nikakršna črna gradnja! Jakob Aljaž je v ta namen kupil parcelo vrh Triglava in stolpič postavil na svoji zemlji.

Cesta iz Ljubinja na planini Stador in Podkuk je med tednom, zaradi obnove, občasno zaprta. Urnik glej na fotki.
Na Kobilji glavi je trenutno zelo lepo. Vročine še ni, prav tako še ni zaraščeno.

Za začetek lahko začnete uporabljati pravilno ime: Vrh LabrjA.

Bil letos trikrat gor - vedno konec tedna, vedno zaprto. Zakaj je tako, je pa povedal domačin, in to sem zapisal.
Upajmo, da bodo lahko kmalu odprli.

Koča na Veliki Poljani je zaprta. Kot mi je povedal planinec domačin, je dosedanji oskrbnik, žal, umrl. Kdor želi kaj pojesti ali popiti, naj se zato napoti na bližnjo Malo Poljano, kjer je koča že odprta. Tako ali tako je najbolje narediti krožno turo čez obe planini. Obe poti iz Gorič (na Malo in Veliko Poljano) sta povsem očiščeni.

Ali kdo ve, kje se dobi žig Prestreljenika? Nisem ravno žigoman, vendar se mi doma že pet let valja prastari dnevnik SPP, v katerem manjka le še ta, pa bi rad zaključil. Na vrhu štemplja ni (je sploh kdaj bil?), v bifeju postaje D, kot lahko preberemo dve strani nazaj, pa tudi ne, saj vemo, kaj se je zgodilo s smučiščem.
Morda v turistični pisarni v Bovcu?

Ali bo Koča Petra Skalarja letos sploh odprta? Pa gondola, bo poleti vozila?

Vladika, majhen popravek: ni Turška, temveč Turska gora.

Včeraj sem bil na Bašeljskem vrhu. Pod Kališčem je pot zelo gladka, zato priporočam male derezice.

Med Rudnim poljem in Krmo je bistvena razlika v tem, da je povratek na Rudno polje morilsko razvlečen. Zato je za moj okus Krma boljše izhodišče

Slavc, stric Google najde, kar češ!
Ena povezava za začetek:
GPS-Tour.info

Sam sicer spadam med tiste, ki GPS napravo nosijo s seboj predvsem zaradi arhiviranja poti. Ne pravim, da je nikoli ne uporabim, gledam pa, da so ti primeri kar se da redki. To, da bi po hribih hodil s pogledom, uprtim v elektronsko škatlico, se mi upira. Kot bi jedel plastično hrano. Del doživetja v gorah, predvsem na brezpotjih, kamor seveda spada tudi turna smuka, je tudi iskanje prave poti s svojo glavo!

Domnevam, da - enako kot Sivka v Polhograjskem hribovju - po travi sivki.

Zanima me, kdo si je dovolil na Krnčico postaviti križ? Mislil sem, da obstaja splošni konsenz, da se vrhov ne smeti z novimi in novimi "okraski". Sploh pa ne z ideološkimi ali verskimi. Za božjo voljo, naj vsaj kak vrh ostane "naraven"...

"LidijaJesih
6.5.2012 Skoraj sem ponavljala tvojo turo, Savinjčan, le krog je bil večji, ker te soteske ne poznam. Tako sem bila obsojena na pešačenje nazaj po cesti, no pa saj ni bilo težko. Mi je pa prijazen, predvidevam domačin, razložil, da obstaja ta opuščena markirana pot..."
-----

Lidija, živjo! Za razliko od tebe, sem jaz stezo poskusil najti in ji, čeprav sem bil tam prvič, brez večjih težav tudi res sledil. S kolovoza pod Zajčevo kočo (smer SZ) se steza odcepi navzdol že po dobrih 50 metrih, na prvem ovinku. Potka je v zgornji polovici solidno uhojena, potem ko prečka kolovoz pa se poslabša, vendar orientacijskih dilem ni, saj enostavno nadaljuješ v nespremenjeni smeri. Visoki, strmi breg potoka te nazadnje usmeri ravno do mesta, kjer potok prečka širok kolovoz. Po njem greš levo gor do bližnjega ovinka (do tod se verjetno da spustiti tudi kar lepo po tem kolovozu), kjer zaviješ na stransko vlako. Na njej čez 50 m ugledaš prvo staro markacijo, ki usmerja navzdol, proti dobro vidni stopnici nekdanje steze, ki se kar naenkrat prikaže od nikoder. Pred nami je razmeroma kratek pohod skozi "divjo" grapo, ki daje občutek, da smo daleč od civilizacije. Na odsekih, kjer se je steza še ohranila, hodimo nad levim bregom potoka, drugje pa po dnu grape, ob zanimivem potoku, polnem slapičev, tolminčkov in skalnih žlebičev. Nazadnje dosežemo lep kolovoz, ki nas proti levi pripelje do ceste točno na robu gozda za Ojstrco.

Za izkušene planince, ki uživajo, če si turico začinijo z malce brezpotja. Sicer pa orientracija sploh ni težka, saj se grape med hriboma pač ne da zgrešiti.