TRETJI IN ČETRTI DAN:
RIFUGIO ALIMONTA, VIA DELLE BOCCHETTE CENTRALI, RIFUGIO PEDROTTI, RIFUGIO SELVATA, CROZ DELL'ALTISSIMO, MOLVENO, ANDALO.
Koča Alimonta je privatna, nekoliko dražja, nudi udobna ležišča, tuš s toplo vodo v ogretem prostoru ( 4.50 eur), kvalitetno hrano. Ob 6.30 sva pojedla zajtrk in uro kasneje sva se že napotila v VIA DELLE BOCCHETTE CENTRALI. Ta ferata je tehnično enako zahtevna kot prejšnja, je pa krajša (3,30 ure) in višinske razlike je samo 300 m. Vsekakor lepa, zanimiva, najbolj obiskana. Treba jo je doživeti. Ko bereš opise, si ustvariš eno predstavo, potem ko si na licu mesta, se pa slika in dojemanje teh gora povsem spremeni. Vredno, vredno, vredno! Mene so povsem prevzele in sem se počutila zares srečno tako v gorah kot med ljudmi, ki sva jih spoznala in videla. Po ferati sva se spustila do koče Pedrotti in po nepopisno lepi dolini do bolj skromne koče Selvata, ki se nahaja sredi gozda med jezerom Molveno in Dolomiti di Brenta. Tam sva se spoprijateljila s škotskim parom, univerzitetnima profesorjema likovne umetnosti. Popestrila sta nama večer, zanimiva je bila izmenjava misli, življenjskih izkušenj………….Ponoči je lilo koti iz škafa, zjutraj pa sva se prebudila v svež in nov sončen dan. Se spustila mimo znane koče CROZ DELL'ALTISSIMO do jezera Molveno. Izredno lepa turistična lokacija, prenovljena, čista. Posedela sva ob jezeru, namočila noge, hvaležna za prekrasno doživete dneve sva se počasi pripravila na povratek najprej z avtobusom do Andala ( 5 km) in potem nazaj v Gorico.