Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
Loerst / Zadnja sporočila

Loerst - Zadnja sporočila

Začete teme:
Loerst16. 04. 2018 11:25:41
Pozdrav vsem,

ko sem šel včeraj na krajši sprehod po gozdu sem v eni sami uri na sebi "nabral" kar tri klope. Pa mi je dalo misliti...

Kaj menite, se ima morda smisel cepiti proti klopnim boleznim? Menda so predvsem gorenjski klopi med bolj kužnimi v Evropi. Visokogorje sicer ni nevarno, problem je sprehajanje po gozdovih.


Komentari:
Loerst23. 10. 2024 13:10:08
Imam vprašanje o poti na Vrh Planj (ok, ni Mangrt, je pa zraven, tako da mi bo upam oproščeno).

S kolegom bi šla na sprehod od Mangrtskega slapa do Vrha Planj. In ker raje hodiva po naravi kot po cesti, bi šla po poti, kot je vrisana na zemljevidu.

Dilema: ta pot je na zemljevidu MaPZS, z oznako "slabo uhojena steza", ni je pa na nobenem drugem zemljevidu (no, še dva sem pogledal).

Vprašanje: pot obstaja, je vse ok z njo, ali je to pač že vse zaraščeno? Ni se nama problem prebiti čez kakšen grm in razumem, da narava pač naredi svoje, ne bi pa ravno lomastila komplet 400 višincev čez grmovje.
Loerst30. 09. 2024 10:09:02
@rokeg Če zbiraš vrhove, ti bo mogoče zanimiva spletna stran www.peakbagger.com. Gor imaš tudi vseh 828 slovenskih vrhov s prominenco nad 100 m (recimo, da je to meja, ko je nekaj po vseh kriterijih "vrh"), pa še par sto drugih točk (večinoma manj prominentni vrhovi). Velik del teh ima višine preverjene z LIDAR (kar je sicer posebna tema, ki bi lahko imela svojo razpravo). Vseh vrhov je sicer po GURS 8316, ampak je njihova baza dokaj nezanesljiva in s precej napakami. Gre pa tukaj za vse kuclje od Debelega rtiča navzgor, kar iz vidika nekoga, ki rad hodi v hribe, verjetno nima nobenega smisla.

Spiski dvotisočakov so problematični iz več razlogov. Prvi je bil že povedan - ljudje potem rinejo na neke višinske kote in se izpostavljajo nad svojimi zmožnostmi, tudi ko to nima nobenega smisla. Predvsem pa so zaradi pomanjkanja definicije, kdaj je neka točka vrh, sestavljeni arbitrarno, pa je tako gor cel kup nekih stranskih vrhov, višinskih kot, geografskih območij...
Loerst5. 09. 2024 13:55:42
Gledam in klikam, pa nekako ne najdem odgovora - če pridem do Aljaževega doma zvečer (npr. ob 21h), prespim, naslednji dan šibam naokoli in sem npr. do 19h nazaj... je to iz vidika parkirnine en dan (ker je manj kot 24 ur) ali pač dva dneva (ker sta dva koledarska dneva)?
Loerst19. 04. 2024 13:32:54
Jaz sem bil v nedeljo in narcis še ni bilo, rastline niti niso še oblikovale cvetov, tako da je do razcveta verjetno še kar daleč.

So bile pa nekatere druge vrste rožic, ampak kaj so to, boš morala pa sama ugotoviti, jaz se nanje žal prav nič ne spoznam. nasmeh
Loerst15. 02. 2024 15:44:47
Skurjen od turbo vsakdana v službi in nujno potreben ljubega miru sem si v sredo vzel dan dopusta. Ker je Veliki Selišnik relativno blizu in ker še nikoli nisem bil tam, se je zdel primeren cilj.

Štart na Rudnem polju, kjer je bil parking praktično prazen. Začetna cesta je močno poledenela, kasneje proti Viševniku je pot utrjena avtocesta. Na križišču pod sedlom odvijem desno, kjer pa razen sledi nekoga s krpljami ni bilo več nič shojeno. Sprehodim se okoli Viševnika in občasno sicer vidim nekaj markacij, ampak pot je pa komplet pod snegom. Mimo Srenjskega jezerca najprej na Draški rob, iz njega naprej na Veliki in še naprej na Srednji Selišnik ter mimo Malega Selišnika po brezpotju malo po svoje v dolino. Zaradi relativno malo snega je bila pot varna, drugače je bilo videti, da so to dokaj plazovita pobočja. Jaz sem šel z derezami in je bilo ok, bi pa verjetno lažje in hitreje šlo s krpljami ali smučmi.
Loerst4. 10. 2023 11:18:44
Darinka - najprej čestitke za lep izlet in luštne fotke!

Pišeš, da "ste šli po drugi poti do pod Zjabcev". To je mišljeno še z avtom (ampak kje potem, saj je tam samo ena cesta?) ali v smislu, da ste šli pač peš že od Soče?
Loerst29. 09. 2023 17:55:06
Cesta je v precej slabem stanju, vendar jo je s precejšnjo mero previdnosti načeloma možno prevoziti brez incidentov tudi z običajnim mestnim avtom, kar pa še ne pomeni, da je marsikdo ne odnese s kakšno "izboljšavo" podvozja. Lastniki višjih avtov (ne nujno 4x4, samo višji) so tu v izraziti prednosti.
Loerst31. 07. 2023 21:45:42
V petek sem bil na Štruci in Skuti. Izhodišče pri Suhadolniku. Včasih so se nekateri kljub znaku peljali tudi še naprej po gozdni cesti, vendar je to vmes uničil hudournik, tako da to ni več možno. Že na začetku srečam mladeniča, ki prihaja iz Kočne in pravi, da je potreboval 4 ure gor in dol. Res je letel kot raketa. Od Cojzove koče naprej čez Mala vratca do bivaka pod Grintovcem in potem čez Velike pode mimo Dolgega hrbta. Pri vzponu na greben je potrebno malce pazljivosti, vendar je na splošno cela pot v dobrem stanju in odlično označena. Vrh Štruce je praktično spotoma, na Skuti pa se nas je nabralo kar nekaj iz obeh smeri.

Dolga in naporna tura - cca 1.800 m višincev se je nabralo do konca dneva - vendar zagotovo med lepšimi v naših gorah. Naslednjič grem še čez Dolgi hrbet.
Loerst26. 07. 2023 22:35:17
Sicer s šestletno zamudo glede na zgornji zapis, pa morda vseeno bolje pozno, kot nikoli, da ne bo še kdo iskal ta vrh na napačnem mestu. Na zemljevidih je greben med Stolom in Krkotnikom označen z Orlice, JV greben pa z Orličje. "Vrh" Orličje je na slednjem. V navednicah zato, ker s prominenco 11 m (višina nad sedlom) dejansko ni noben vrh, kvečjemu poimenovana višinska kota. Je pa precej lažje dosegljiv kot greben okoli Krkotnika. Višina, izmerjena z Lidar, znaša natančno 2.138,2 m. Sorry, brez fotk, jih je pa ene par v opisu od M in M.
Loerst16. 07. 2023 20:18:43
V soboto sem naredil krog Planina Zapleč – Krnčica – Srednji vrh – Griva – Skutnik – Lopatnik – Planina Zapleč

Cesta na Planino Zapleč/Zaprikaj je v dokaj slabem stanju. Sicer se še vedno da tudi z navadnim avtom z dobro mero previdnosti speljati brez poškodb podvozja, lahko pa tudi ne, odvisno od voznika. Sem pa tistih zadnjih par km makadama peljal skoraj 15 min. Lastniki malce višjih avtov so tu v očitni prednosti.

Ko korakam po mulatjeri proti Krnčici in prav hitro nabiram višino, razmišljam o tem, da morda ni bila najbolj premišljena odločitev, da grem julija na Primorsko korakat po južnem pobočju. Čeprav sem bil zgoden, je že zjutraj vroče. Na srečo sem vzel s sabo 5 l vode, to bi vendarle moralo biti dovolj, vmes je pač ne bo nikjer.

Tik pod sedlom zavijem na desno. Na karti je označena kot navadna steza, pa je v resnici tudi to široka in udobna mulatjera, na vsakem ovinku označena z rdečimi črtami, ki te pripelje naravnost na vrh. Še pred tem pa gre pot skozi krajši predor, v katerem je temperatura opazno nižja in kot taka super za kratek time-out in ohladitev. Je to najvišje ležeči predor v Sloveniji?

Tudi iz vrha Krnčice (2.143 m) do Srednjega vrha (2.131 m) je pot podobna, zelo lepo razgledna, dobro označena in kot taka primerna tudi za navadne pohodnike. Greben je zelo raven, tako da gre tudi ta del prav hitro.

Za Srednjim vrhom zavijem na drugo stran, kjer naj bi bila pot proti Grivi. Ta pot pa je bolj kot ne narisana samo na zemljevidu, medtem ko gre v naravi za več kilometrov ostankov obrambnih položajev, zidov, poti, zavetišč… kjer je mestoma povsem očitno, kje naj bi človek šel, mestoma pa, er…, malce manj. Hvala vsem predhodnikom za vse možice, zelo so mi bili v pomoč! Vsakemu, ki sem ga našel, sem dodal še kakšen kamen. Ene dvakrat sem sicer tudi zgrešil pot in potem malo po svoje kolovratil naokoli, ampak ni težko, le zaradi razbitega terena nekoliko zamudno. Vseeno pot morda ni najbolj primerna za dneve, ko bo slabša vidljivost, saj je vse polno brezen in škrapelj. V večini brezen je tudi še sneg, ponekod pa je ta tudi v kakšni lahko dostopni zavetni luknji, tako da si slečem majico in se kar uležem nanj. Aaahh, kako paše. nasmeh Tudi ko že grem me še par minut drži ohladitev, na koncu pa vendarle zmaga sonce, ki na polno nažiga. En bidon z vodo zakopljem v sneg in si označim lokacijo na karti, kasneje se vrnem ponj.

Griva (1.995 m) sicer tehnično gledano ni ravno vrh, prej zaključek stranskega grebena, nudi pa sijajne poglede na vse strani. Na celem krnskem pogorju je sicer polno vojnega železja, toda na Grivi ga je pa resnično ogromno na vsakem koraku, lahko bi odprl železarno.

Na vrhu se obrnem in nazaj grede se mi zdi, da je pot povsem očitna, prava avtocesta, vse jasno, vse prehode vidim vnaprej, lahko bi hodil miže z rokami v žepih, le kam sem prej gledal… Eh, prav hecno, niti ni prvič, da se mi je to zgodilo. Spotoma poberem ledeno mrzel bidon (ocenim ga z 10/10) in se usmerim proti Skutniku, ko vmes stopim le par cm stran od krasnega gada. Oba se izkaževa s fantastičnimi refleksi, na srečo on v smer luknje pod kamnom. Še četrt ure kasneje mi srce nabija, ampak si ne upam več nikamor usest. nasmeh

Na Skutnik (2.072 m) sem šel morda malce preveč naravnost gor, pa sem moral potem na ene dveh mestih malce bolj prijeti za skalo, ampak še vedno kvečjemu slaba enka. Čisto možno pa da tudi to ne, če greš bolj prav od mene. Ker je vročina vendarle opravila svoje se usmerim proti sedlu in sproti, ko sem že ravno tam, stopim še na Lopatnik (2.011 m). Po premisleku – je tole verjetno najlažje dosegljiv dvatisočak pri nas? Dobesedno imaš od parkinga do vrha travnato mulatjero… Mene čaka samo še dolg sestop v dolino in še daljša vožnja proti domu…

Se opravičujem za dolgo pisanje, danes sem očitno pisateljsko navdahnjen. nasmeh
Loerst10. 04. 2023 13:41:51
Večina poti je povsem kopne, le proti vrhu je bilo včeraj nekaj malega snega (par cm). Ampak pri teh temperaturah ga verjetno že danes ali jutri ne bo več nič. Skratka, vse ok. Le kape in kaj za okoli vratu ne pozabi, v naslednjih dneh bo močneje pihalo.
Loerst24. 09. 2022 16:39:10
Že tradicionalno grem vsak september nekam na Kanin in ker sem nekoč pred časom iz markirane poti proti Rombonu videl nekoga, kako je skakljal po tistem stranskem grebenu Pri Banderi, sem si zadevo dal na spisek kotičkov, kamor bi veljalo osebno vtaknit svoj nos in pogledat, kako je s tem.

Ker se menda nad kaninsko gondolo zgrinjajo temni oblaki, sem sklenil izkoristiti dejstvo, da še obratuje in se lepo kot gospod pripeljal na 2.200 m na Postajo D. Markirana pot pod Lopo je nekaj najlepšega v naših gorah in pogledi na gamse (vsaj 20 sem jih videl!) in svizce so to samo potrjevali.

Na sedlu odvijem iz markirane poti na greben po slabše vidni poti, občasno podkrepljeni tudi z možici, ki pa jo vseeno hitro izgubim. Vseeno to ni problem, saj tehnične zahtevnosti ni, na vzhodno stran pa tudi posebne izpostavljenosti ne, tako da z užitkom malce po svoje iščem prehode. Tik pod vrhom je vstop v jamo Čehi 2, s 1.500 m globine eno najglobljih brezen na svetu. Brr... to ni zame, jaz raje ostanem na svetlem soncu.

Tudi naprej proti Jelenku in Vratnem vrhu je nadaljevanje podobno, s potjo, ki je in je spet ni, roko na srce je pa niti nisem pogrešal, niti posebej iskal. Zaradi oblačnosti so bili pogledi bolj omejeni, pa nič zato.

Ker me čez čas začne moj gleženj opozarjati, da še ni ok, Plešivec izpustim in se počasi odpravim na dolg sestop proti postaji B, kjer ravno lepo še ujamem gondolo in si nekoliko skrajšam pot v dolino.

Povzetek: snega ni, markirana pot/delno zahtevno brezpotje, cela pot cca 6.30h, od tega efektivne hoje cca 4.45h (razlika je malica, klepetanje, občudovanje narave...). Dolžina 10.0 km, vzpon 330 m, spust 1.560 m.
Loerst15. 07. 2022 21:08:34
Taubi in Trobec imata prav, samo 12 naštetih dvatisočakov ima relativno višino nad 600 m (in samo cca 95 nad 100 m).

In če smo že pri naštevanju slovenskih vrhov z relativno višino nad 600 m, so to poleg naštetih še:
- Snežnik
- Uršlja gora
- (Kobariški) Stol
- Matajur
- Porezen
- Jerebikovec
- Črni vrh
- Vivodnik
- Mali Golak
- Basališče
- Kum
- Črni vrh
- Trdinov vrh (*po arbitraži je vrh na Hr)
- Veliki Javornik in
- Boč.

Ali drugače povedano - po najbolj strogih merilih imamo v Sloveniji 27 vrhov gora, po "malce" bolj ohlapnih pa jih je GURS nekoč naštel 8317 (yep, sem preveril). Razpon med obema ciframa tudi pove, zakaj ni enostavnega odgovora na vprašanje, koliko vrhov je v Sloveniji.
Loerst12. 07. 2022 01:17:23
Najprej opravičilo - vem, da je to tema o razmerah na Plaskem Kuku, ki jo sedaj ugrabljam za nekaj drugega. V opravičilo in znak kesanja objavljam v sosednji temi poročilo o nedeljskem izletu na Planjavo. nasmeh

Kriterij M&M o prominenci (= relativna višina nad sedlom proti višjemu vrhu) vsaj 50 m je na prvi pogled čisto korekten in zdravorazumski, ima pa v osnovi iste težave, kot ostali kriteriji:

- ni splošno sprejet kot nek standard. Definicije vrhov nihajo od 50 m prominence in vsaj 1 km od sosednjega višjega vrha oz. prominenca vsaj 100 m, če sta vrhova bližje (Hrvatski planinarski savez), 100 m prominence (PeakBagger), 30 ali 300 m prominence (peak oz. summit) in "primerna" morfologija ter pomembnost (UIAA), vsaj 1.500 m višine in naklon nad 2 stopinji oz. vsaj 1.000 m višine in naklonom nad 5 stopinj (UN) itd itd...

- vse je stvar dogovora. Ne obstaja nek poseben razlog, zakaj bi bila meja prominence npr. 30 m ali 50 m ali 100 m ali...

- meja prominence na 50 m npr. pomeni, da Visoki Rokav, Mala Mojstrovka, Kokrska Kočna, Šplevta, Staničev vrh, Mala Tičarica... niso "vrhovi". Celo Triglav, ki ga imamo na grbu in zastavi, bi se moral preimenovati v Dvoglav, ker Mali Triglav pač ne bi štel. Na celem grebenu Košute bi ti ostalo kakih 5 dvotisočakov, čeprav jih sedaj zbiratelji vrhov naštejejo +10. Prominenca gor ali dol, mnogi ljudje bi imeli v osnovi s tako definicijo problem. Če pa znižaš kriterij na npr. 30 m, pa takoj dobiš na stotine novih vrhov (posebej v Kočevskem rogu ali Snežniški planoti), od katerih mnogi ne bi imeli niti imena. In če se odločiš za subjektivni kriterij "pomembnosti" vrha, se ujameš v past subjektivne presoje.

@Hammond takole iz glave na prvo žogo npr. Kremant na Ratitovcu ali pa npr. Mariborski razglednik (ne vem, ga Mariborčani dojemajo kot "vrh" ali kot razgledno točko? Ker v resnici je zgolj slednje). Večina Dolenjcev bi bila povsem osupla, če bi jim povedal, da vrh Mirne gore ni tam, kjer ga obišče na tisoče ljudi ampak nekaj deset metrov zahodno. Tudi Mali Draški vrh ni tam, kjer je žig in vpisna škatla. Teh primerov je dejansko na desetine, če se ti da malce poglobit v karte jih boš hitro našel še cel kup.
Loerst12. 07. 2022 01:13:31
Včasih se stvari tudi poklopijo, tako da pride nedelja, solidna vremenska napoved in prosti čas na isti dan. In ker so ostali domači pobegnili na morje je bila to priložnost za eno daljše potepanje. Pod od Planine Podvežak do Korošice je res lep in lahek sprehod in med potjo srečam kar nekaj prijetnih družinic z najmlajšimi planinci, tako da sem pri ostankih koče še prehitro. Možakar, ki tam v kotejnerju prodaja pijačo pove, da obstaja ideja, da naj bi PD Celje prodala ostanke stare koče Občini Luče in da bo potem ta postavila novo kočo, ker da bo menda tako hitreje zraslo kaj novega? Še drug teden naj bi bilo dežursto v koči za vikend, potem pa naj bi bilo čez sezono odprto vsak dan.

Ker bi bil tak sprehod prekratek, se odločim, da grem osvojit še zahodni vrh Planjave. Na vzhodnem sem že bil, ampak včasih je treba it pogledat tudi kaj novega. Pot do Srebrnega sedla je v kar dobrem stanju, varovala na nekaj mestih pa sem razumel bolj kot smerokaz poti, saj so oznake večina že kar zbledele. Višje se vreme pokvari, megla se gosti in začne močno pihati in pršeti. Vrh Planjave je v oblaku. Po karti naj bi sicer obstajala neka potka, ki naj bi vodila pod zahodno Planjavo, ampak jaz je pri najboljši volji ne vidim, tako da malo po svoje začnem prečiti proti sedlu med obema vrhovoma. Ni prestrmo, malce pazljivosti pa vseeno pride prav. Sam vrh je točno v središču oblaka, tako da piha kot utrgano in leden dež mi šiba obraz. Skala je mokra, vidljivost pa na trenutke pade na 2-3 metre, tako da prijeten sprehod in lahko poplezavanje postane malce bolj resno, na vrhu pa se skoraj spotaknem čez možica, tako slabo se vidi. Na vrhu se zadržim točno 3 sekunde in samo obrnem in grem počasi in prav previdno po grebenu nazaj. Že sto metrov nižje je situacija spet normalna, pot pa mi prekriža tudi lep kozorog. Nazaj grede občudujem še greben Zeleniških špic in spotoma skočim na najvišji vrh le-teh, potem pa me čaka še lagoden, vendar kar dooolg pohod nazaj do avta.

Vse skupaj se je nabralo cca 19 km in cca 1,4 km višincev.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies