Lukito - Zadnja sporočila

V prilogi je krajsi opis. Otvoritev table bo 22.4.2021 v Guncljah, prvi organiziran pohod po njej pa 8.5.2021.

Sniezka, 18.7.2020

V soboto sem izkoristil priloznost obiskati najvisji vrh Ceske. Startal sem iz kraja Karpacz na Poljski strani. Morda bo vecini bolj znan bliznji kraj Harrachov na Ceski strani, kjer so pozimi tudi smucarski poleti.

Parkiral sem na "Parking pod Sniezka", kjer lahko placas dnevno parkirnino 20PLN (4-5EUR) na avtomatu. Ker pa nisem imel kovancev in kartice ni spejel sem parkiral 5m naprej na drugi strani ceste, kjer je parkirmajster in placas 15PLN (3-4EUR) in dobis tudi racun. Potem sem se odpravil proti sedeznici ki te pripelje skoraj do vrha, jo obsel in pri hisici placal 2EUR takse za vstop v nacionalni park.

Na poti do koce Strzecha Akademicka nisem srecal skoraj nikogar, sem se pa prikljucil lepo urejeni s kamnom tlakovani poti, kjer sem zacel srecevati vec pohodnikov. Vreme se je precej poslabsalo, zacelo je pihati in zapirati. Kasneje se prikljuci tudi pot od zgornje postaje sedeznice in kar naenkrat je bilo okrog mene polno ljudi, sem mislil da romamo na Brezje. Procesija je sla bolj pocasi, zato sem raje odvil na desno bolj strmo in razgledno pot. Videl sem predvsem veliko megle.

Na vrhu je kapela podobna nasi na Kredarici, Okrepcevalcina kjer je nekaj miz, vremenska postaja kjer je veliko prostora, a je zaprta za javnost ze od leta 2015, mnogo obiskovalcev in se vec megle. Kot kaze sem imel tudi edini s seboj rokavice ki sem jih prav z veseljem nataknil preden sem se odpravil naprej. Ker sem imel casa dovolj sem se odlocil da grem se malo naprej po grebenu in naredim lepo krozno pot. Ko sem se vracal proti parkiriscu sem prestopil mejo parka in nato spet vstopil. Na vsaki taki poti je nadzornik kateremu lahko spet placas ali pa pokazes dnevno karto.

Do vrha sem potreboval cca 1:30 normalne hoje, vse skupaj pa dobre 4 ure (s postanki).

Glede na opise in slike sem bil kaksno uro za Tonetom.

Kočni in Grintovec, 11.9.2024

Cesta proti Suhadolniku je nekako prevozna z višjim vozilom, parkirišče je brez problemov. Nad zadnjimi hišami je kar precejšnje razdejanje, tako da je pot orientacijsko zelo zahtevna. Vse do stene je težko videti kakšne oznake.

Pot čez Taško je videla lepše čase ampak nekako sem se povzpel do priključka stare poti, kjer je tudi tabla da je pot začasno zaprta; spodaj te table ni. Tudi višje se vidijo posledice močnega deževja.

Zavijem po poti proti Dolcem in potem kmalu pridem do bivaka. Bivak je zaprt, pospravljen, vse b.p. Tudi nekaj svežih vpisov je v vpisni knjigi. Pot nadaljujem proti Kočnam, najprje malo po melišču potem pa v deloma krušljivi skali. 

Na Kokrski Kočni postrgam par nalepk s skrinjice in žrtvujem eno novo vrečko za vpisno knjigo. Najdem tudi staro precej dotrajano vrečko in jo pospravim. Na Jezerski ponovim s čistilno akcijo in tudi tam vpisno knjigo pospravim v staro vrečko iz Jezerske Kočne. Nad vpisno knjigo je nov kip Marije. Občutki so mešani - ali je res treba toliko tega v hribih?

Pot nadaljujem proti Grintovcu, na poti je opozorilo da je na poti aktiven podor. V ta namen sem sicer vzel dva klina in nekaj vrvi, ampak vidim da se z veliko pazljivosti da priti mimo. Zabijanje klinov odpade ker je večji del stene popolnoma sesut in se bo še podiral. Okrog ovinka, tudi tukaj je pot videla leše čase, čez par klinov in sem na Grontovcu. Vidljivost cca 3m. Šajba. In se raje odpravim naprej.

Pri Cojzovi koči se vreme popolnoma zjasni in po kratkem postanku se odpravim po stari poti proti Suhadolniku. Na sedlu je sicer tabla ki opozarja da je pot od Grintovca priti Kočnam zaprta. Tudi stara pot proti Suhadolniku je dodobra razsuta, na zadnjem skalnem skoku je treba kar dobro poplezati 2-3 metre da lahko sestopiš. Potem pa naprej po melišču kjer je bila včasih pot v dolino.

Če potegnem črto in glede na vreme danes, Suhadolnik odsvetujem.

Lp, Luka

Problem: V katero smer gre krozna pot.

Zivjo

Vceraj na Špiku, parkiral pod 3. ovinkom in se spustil do poti skozi Kačji graben. Pot je brez posebnosti, v zgornjem delu kak živček požre pot po melišču, ampak gre za nekaj delov poti v zadnjih 500 višinskih metrih.

Sestopil sem mimo koče v Krnici, kjer je super (samo)postrežba in hrana.


Zakaj je ta varianta krožne poti (po moje) boljša? V prvem delu poti se pot res strmo vzpenja. Ni izpostavljena, ampak tako hitro dobivaš višino, sestopanje po takih poteh pa ni hitro in je potrebno biti kar pazljiv. Strinjam se da je zgornjih 500m lažje za sestop, vseeno pa ne moreš kar divjati po melišču če je kdo pod tabo. Včasih je potrebno zelo paziti, tako da je to neka loterija.

Sestop v Krnico se mi zdi iz teh razlogov lažji, poleg tega pa tako najhitreje prideš po turi do koče na vodo, šnops, pivo, hrano ozoroma karkoli drugega.


S tem je zadnji problem Krnice rešen.

Srečno!

Prisojnik 2547m po Hanzovi, sreda 14.8.2024

Štart s Koče na gozdu enkrat zjutraj, hop čez cesto in že sem na poti proti steni ter kmalu tudi na vstopu v Hanzovo. Pot je do snežišča brez problemov.

Snežišče je in bo še nekaj časa. Za prečenje je potrebna zimska oprema. Ob steni navzgor ne gre. Ob steni navzdol je (meni) šlo, spodobi se pa, da opozorim da je stena mokra, da so skoki visoki 2m in da potem ko prideš do spodnje točke plezaš po drugi strani nazaj. Lahko po gladki steni, jaz sem šel skozi tunel in potem moraš splezati tudi po mokri steni nekaj metrov do poti. Vsaj naj zase oceni, bom dodal nekaj slik za predstavo. Ena izmed idej bi lahko bila da vzamete nekaj vrvi in vpnete v stare nosilce klinov...

Pot naprej brez problemov, pri Hudičevem stebru je vpisna knjiga ki kaže da trenutno ni veliko prometa. Prečim v desno in navzgor, okrog ovinka po skobah in že sem na vrhu. Ker sem imel čas sem se lotil "urejanja okolice", ko sem se naveličal strganja nalepk sem zložil še nekaj kamenja okrog skrinjice, potem pa po grebenski v dolino, na enega kratkega, drugega hladnega, hribovsko pojedino in za piko na i palačinke.

Lep dan in srečno!

Rjavina je meni lazja ker je "plezanja" precej manj kot na Kopiščarjevi. Po težavnosti je Rjavina pomojem za odtenenek lažja, oboje je tam nekje B/C.

A ni na B. Grintavcu pot zaprta?

Parkirisca na Poljsko/Ceski meji - greben Karkonose, s Poljske strani:

Vstop v narodni park 2EUR (lokalci pokazejo osebno in je zastonj).

Parkirnina od 4-8EUR na dan, ali pa cca 25-50 centov na uro, odvisno kje.

Če bi ze res rad nekako "odgovorno" poizkusil, vzemi samovarovalni komplet in se vpenjaj. Potem pa ko si vpet plezaj brez uporabe klinov ali jeklenic. Ce padeš ne boš padel do izhodišča, posledice so pa lahko samo udarec ali pa pač... hujše. Seveda na lastno odgovornost.

Sobota, 10.8.2024

Kot - Rjavina - Kredarica - Triglav - Staničev dom - Visoka Vrbanova špica - Plesišče - Spodnja Vrbanova špica - Kot

Vsako leto malo drugačna poletna tura, letos spet lepo povezana v neko smiselno krožno turo, obilica dobre volje in veselja. 23km, 2800vm.

Start zjutraj enkrat v Kotu, parkirisce je bilo ze skoraj polno. Po mokri poti pocasi dohitevava planince, sonce se dviguje, san se prebuja. Prijazni planinki naju nekako spustita naprej, potem pa potegneta za nama tako da smo kar malo tekmovali kdo bo prej odnehal. V zgornjem delu Kota odvijeva proti Rjavini, natakneva čeladi in po plezalni proti vrhu. Lepo opremljene poti je hitro konec, spet levo in hitro sva na Rjavini.

Zelo lepo je videti kako razni influencerji / trgovci / izkoriscevalci narave za lastno reklamo in profit / ... veselo lepijo nalepke ter potrjujejo tisto o dejstvih da kjer se valjajo osli... no, tudi za takimi je potrebno pospravljati. Morda bi lahko namesto planinskih knjigic pogledali v kak bonton in prebrali pravila obnašanja v hribih.

Z Rjavine čez Malo Rjavino proti Rži in do Kredarice. O gostoljubnosti tam je brezveze... Spet čeladi na glavo in v vrsto proti vrhu. 🙂

No saj je kar slo, je pa res da je to zadnje čase postal nek karneval / cirkus. Zame je zmagala tuja planinka ki je na zadnji jeklenici pred vrhom sestopala v full opremi, s palicama okrog zapestij in veselo vpenjala. Upam da se je varno počutila. Na vrhu zaprto, tako sa sva hitro obrnila in se odpravila na sonce v Stsničev dom. Na hitro nekaj pojeva, pogledava kako Janja sfajta za zlato in naprej proti Visoki Vrbanovi špici. Od tam naprej mimo Plesišča po super poti do Spodnje, res super razgledi, divji prehodi, pot nacdloma ok, kakšna skoba je zmajana. Pod Spodnjo Vrbanovo špico je bil nek manjsi podor tako da je pot malo poskodovana, je treba kar paziti pri sestopu. Potem pa še nekaj ovinkov in že sva na poti v Kot. Dobro uro do avta, potem pa na eno ali dve hladni 🙂

Bilo je lepo.

Se opravicujem, imel sem nekaj tezav s slikami, sedaj je kot kaze OK.

Tamar - Kotovo sedlo - Jalovec - stena Goličice - Šite - Travnik - Kol - Vršič - Grlo - Tamar

25.7.2024

Zgodaj zjutraj sem se zapeljal do Planice, vmes na bencinski vzel še eno kavo in dva rogljička. Parkiram, pot pod noge Lukito! Skozi Tamar kar sveže, potem pa kar hitro poloznih meliščih do razcepa proti Kotovemu sedlu, po ovinkih gor in mimo bivaka do sedla, levo proti vstopu v plezalni del in čelado na glavo. Pozdravi me se en gams, malo se okrepčam in naprej proti vrhu. Malo mi je bilo žal da nisem vzel rokavic ker je je kar zeblo v roke. Po lepo zavarovani poti sem hitro na vrhu.... in se je zaprlo. Nekaj minut na vetru, potem sonce le pokuka skozi oblake. 2-3 slike, se vpišem v knjigo (na vrhu sta dve vpisni knjigo - ena polna in ena nova).

Sestopil sem po grebenu in na razcepu srecal nekja planincev, izmenjamo nekaj besed, vtisov, stanje poti, potem pa mimo ozebnika nadaljujem proti steni Goličice. Priznam, kar malo zoprno sestopati po klinih, v takem so mi bolj pri srcu jeklenice. Vzpenjanje je gotovo lažje. Po sestopu se malo orientiram, potem pa skozi "Obeliksovo" deželo do malo večjih balvanov, malo zgrešim, se vrnem in možici mi kmalu pokažejo da sem na pravem brezpotju proti Šitam. "Pot" se drži leve strani, potem pa je potrebno pravi trenutek odviti proti vrhu. Tukaj bo verjetno vsak ubral svojo pot, ampak načeloma ne bo vecjih tezav, ce ne zarines v kak izrazit skalni skok.

Na vrhu odlični razgledi, postavil sem se enega (amaterskega) možica (beri: zmetal nekaj kamnov skupaj), potem pa se odpravil naprej, po diagonali. Poti ni... ampak sem poiskal nekako najvarnejšo varianto. Gre predvsem za melišča (gleznji se danes z menoj ne pogovarjajo), paziti pa je treba ker je tudi nekaj skokov. Prehode se najde. Potem pa okrog ovinka spet skozi balvane in napredujem proti Travniku. Tukaj sledim gamsjim stezam, logicnim prehodom.... in uporabljam vse znanje in izkušnje ki jih premorem da ne ustrelim mimo. Včasih se je dobro malo ustaviti in premisliti kako bi izgledalo če se moram po isti poti vrniti.
Najprej sem dosegel Vrh Travnika (2251m), potem pa sestopil proti zahodu kjer sem opazil en zelo lepo in na veliko postavljen mozic ki mi je res pomagal. Mimo možica se pojavi nekako uhojena pot, in počasi napredujem proti vrhu Travnika. Pogledam proti Mojstrovkam, preverim zaloge... težka bo. Pa sem rekel da je bolje da grem se na Kol in sestopim na južno stran ter grem po markirani. No, se prej je potrebno priti nekaj sto metrov nižje. tudi sestop je kar naporen / napet. Brezpotje.

Nižje ujamem lovsko pot in preklinjam eno uro do markirane in se dobro uro do Vršiča. Tam sem se ustavil, nekaj pojedel, veliko popil, potem pa skozi grlo sestopil v Tamar, kjer sem sel najprej do doma v tamarju se po malo tekočine, potem pa ob sončnem zahodu prišel do Planice in se počasi odpeljal domov. 6l tekočine, 3300vm. Ni zadnjič, enkrat bom priključil tudi Mojstrovke, verjetno je veliko lepše kot po tisti #*&&*&^( lovski poti.

Vse poti so kopne oziroma brez posebnosti. Parkirnina je bila 3.5EUR.

Lp,
Lukito

Ce imas sirso nogo in so cevlji ozki ni resitve in se ne o uhodilo in si kupi druge. Vse ostalo je izguba casa in denarja.

V soboto je bila tabla za prepoved prometa v Krmo zjutraj. Navadni avtomobili so sli nekako do Kovinarske koce, naprej pa visji avti in en pogumen stajerc ki je sesul novo Hondo.

Vsekakor popolnoma trdo in zmrznjeno, se je pa videlo da je nekdo spluzil cesto do neke mere. Danes sicer snezi in v cetrtek bo tudi, tako da bodo razmere popolnoma drugacne.

Sva pa s kolegom tudi zlezla na Triglav, najvec je bilo hrvatov, nekaj italijanov, ostalo slovenci. Razmere odlicne, naveze malo upocasnjujejo promet in kaksni prepotentni ljudje, ki ne morejo 20 sekund pocakati in se zabasejo med ljudi tako da ne gre ne naprej ne nazaj naj malo premislijo o svojem obnasanju.

Zdravo

Zalostna novica, ampak upam da bo orisala kaj vse se lahko zgodi. Znanec, poljski gorski vodnik in resevalec je sel z zeno v Tatre. Porocajo da sta na travnatem pobocju sprozila manjsi plaz, potem pa se do roba nista mogla ustaviti in sta padla cez, sneg ju je pokopal.

Zaradi slabih razmer helikopter ni mogel vzleteti, tako da so resevalci odsli na kraj nesrece pes. Izpod snega so ju odkopali mrtva.

To se je zgodilo vceraj - septembra. Oba sta bila zelo izkusena.

https://www.rmf24.pl/fakty/polska/news-tragiczny-wypadek-w-slowackich-tatrach-zginal-znany-polski-p,nId,6299909#crp_state=1

Roksi, Andrzej, naj vama bo lahka.