mdenac - Zadnja sporočila

Danes sem si na čudovito nedeljo privoščil nekaj raziskovanja v grebenu Prisanka. Glavna cilja sta bila vzhodni vrh Zvonikov in Zadnji Prisank, pred tem pa sem splezal še na Kraj sten in seveda Prisank. Turo sem zaključil z vzponom na Mali Razor, ki pa ima posebej temo, zato bom par slik iz njega objavil tam.
Začel sem iz Vršiča in šel po grebenski skoraj do prednjega okna, nato pa na greben do vrha Kraj sten. Kot tudi kasneje pri vzponih na Zvonike in Zadnji Prisank sem se ravnal po opisu iz Marijana & Marko, tako da: če kdaj tole prebereta, najlepša hvala in kapo dol Iz vrha Prisanka sem sestopil do začetka jubilejne in prečil dobršen del pod Zvoniki proti Kajzeljevi škrbini. Do grebena sem splezal na mestu, kjer je levo ob poti izrazit pomol, desno navzgor pa nek enostaven razčlenjen žleb. Kar se tiče samega vzpona na Zvonike ne bi preveč ponavljal omenjenega opisa (bolj koristne bodo najbrž slike in kak komentar), je pa reč res precej zaguljena in sigurno je veliko lažje, če ob sestopu abzajlaš. Žlebovi so dobro opremljeni, našel sem tri štante, ki so dovolj za vsa kočljiva mesta. Prvi žleb ima po ca. 5 m možica, na vrhu pri vstopu v drugega, dolgega, pa je postavljen še eden. Lepo viden možic je tudi pod skalno zaporo tik pod vrhom, kjer sta dve varianti (direkt, menda II+, in polica desno - II). Jaz sem šel gor direkt čez naložen in krušljiv skok, pri sestopu pa mi ni dišal in sem šel po polici, ki obvozi ta skok po severni strani. Bila mi je precej lažja in če bi šel še enkrat bi šel tudi gor tam.
Pri Zadnjem Prisanku je ravno obratno - edine težave so takoj na začetku, greben pa je čisto lahek. Jaz sem krenil s poti desno gor takoj na koncu prve vodoravne jeklenice po Kajzeljevi škrbini in splezal en malo siten skok, potem pa po neki polici in širokem, bolj položnem žlebu na greben. Greben je lahek, ampak nisem šel čisto do konca, ker so tam spali kozorogi z mladiči. Prisank je že tako cel prepreden s potmi, jaz pa sem zlezel v enega redkih mirnih kotičkov tam okoli. Zato sem se zadovoljil nekje na sredi grebena, kjer je postavljen možic in kjer je bila videti tudi najvišja točka. Sestopil sem po smeri prihoda in prečil naprej po jubilejni do drugega okna.

Tudi danes odlične razmere v centralni grapi, predvsem pa lepo vreme nad vsemi pričakovanji! V grapi sva bila čisto sama, na vrhu pa srečala še dva planinca. Sestop čez Šentanski plaz. Se je splačalo žrtvovati ponedeljkovo dopoldne

Danes na Vremščici. Sončno z lepimi razgledi, a žal precej vetrovno (po pričakovanjih). Iz smeri Senožeč svetujem derezice, pot je v gozdu zelo poledenela. Sneg je iz te smeri praktično od vznožja, čim se iz vasi pride v gozd, proti Gabrku pa je že od vrha bolj v flekah in ga zmanjka tam, kjer SPP zavije iz ceste levo navzdol po pobočju (ca. 800m, manjše parkirišče).

Naj me prosim kdo popravi, če se motim, ampak mene je na tej cesti v hladni polovici leta vedno pričakal znak, da cesta pozimi ni vzdrževana. Nekako dvomim, da bi bilo pri letošnji količini snega v teh koncih kaj drugače.

No, semle že lep čas ni nihče nič zapisal, zato lahko temo obudim z današnjim dokaj napornim vzponom na Goteniški Snežnik iz Gotenice (čez Kameni zid). S kolegom sva začela hodit okoli devetih in prišla nazaj malo pred četrto - dobro naju je upočasnil južni sneg, ki sva ga s krpljami gazila dober del poti. Največji problem z odjugo je seveda na pobočjih Kamenega zidu, kjer je pot čisto zasnežena in je "prečka" na nekaj mestih zelo strma. Zjutraj je še kar držalo, na poti nazaj pa se je ekstremno ugrezalo. Pred nama je bil že nekdo peš, a je obrnil malo pred tem prečenjem. Malenkost dlje je šel nekdo danes čez dan, a je tudi obrnil še pred prečenjem. Do tam je torej zgaženo za pešake, če kdo slučajno razmišlja o vzponu. Na Kameni zid bi se zdaj sigurno že dalo priti OK brez dodatne opreme, za GS pa bodo še nekaj časa zelo priporočljive krplje/smuči.

Uh, tale linija pa izgleda res kar divja; predstavljam si, da je bil sestop po njej svojevrstna izkušnja. Hvala!

Najlepša hvala @Hammond! No, pa bom verjetno res še kdaj strašil tam gori...in morda obnovil možica Srečno!

Vrh nad Mužici - več sreče prihodnjič. Tako bi na kratko opisal mojo današnjo hribovsko avanturo...in čeprav ima nekoliko grenak priokus, bom vseeno tukaj napisal nekaj besed o njej, če drugega ne da obudim temo, ki je "spala" več kot 6 let
Motivacija za raziskovanje Kukovih prodov je prišla od izleta na Vrtaško Sleme prejšnji vikend, ko sem si kar dobro nagledal, kje je prehod nanje. Danes sem tako štartal ob sedmih na Črlovcu in se na razcepu Kukova špica - Vrtaško Sleme usmeril levo proti Kukovi. Ko pot pride v grapo Velikega Črlovca, sem šel po neki na začetku OK vidni stezi tik ob grapi navzgor in se usmeril levo na prvi šodrast jezik. Nato po njem do vrha, dokler mi ni poti zaprla rušnato-skalnata zapora. Tam se desno odpre široka (hudourniška?) grapa, po kateri sem bil hitro na rampi tik pod JV razom KŠ. Možicev tu ni, sem in tja izgleda kak del bežno shojen, vse razpoznavne sledi pa so bile od gamsov. Pri rampi sem šel okrog grebena in se začel po čim manj neprijetnih delih vzpenjati proti vrhu Kukovih prodov. Do tu je šlo vse kot po maslu, vreme 10/10, časa na pretek in nobenih orientacijskih težav. Višje kot sem bil, bolj se je na desni začel oblikovati greben Vrha nad Mužici, ki je bil cilj ture, vendar mi iz te perspektive ni bilo jasno, kateri je tapravi vrh. Imel sem samo slike iz V grebena KŠ, kjer se ga gleda navzdol, in z njimi si nisem znal pomagati. Zato sem na "primernem" mestu začel naskok na greben. Vzpon je bil blazno naložen in precej krušljiv, pa tudi dokaj strm. Na grebenu sem se podal na desno (vzhod) in tam prišel na nek vršič. Kaj hitro se mi je nos povesel, kajti očitno nisem stal na pravem vrhu, temveč na zaobljenem predvrhu z vzhodne strani. Takrat sem potem (verjetno) napravil usodno napako: namesto, da bi do pravega vrha poskusil po grebenu, ki je kasneje iz vznožja izgledal daleč najbolj užitna opcija, sem sestopil čez vso sitno skrotje nazaj na prode in poskusil srečo drugje. Malo se mi je maščevalo površno branje opisa M&M, obilje nekih vršičkov v grebenu VNM pa tega ni olajšalo. V svojem drugem poskusu sem osvojil grebenski vrh zahodno od VNM, ki izgleda od pravega vrha nekoliko višji, do njega pa se po grebenu še kar brez težav pride iz škrbine med Kukovo in grebenom VNM. Tukaj sicer sem veleumno probal nadaljevati po grebenu, a sem hitro trčil ob navpičnice, ki so me poslale nazaj do nahrbtnika. Za tretji poskus sem probal priti na škrbino med VNM in njegovim zahodnim kolegom, na katerem sem bil par minut prej, po sitnem sistemu visečih in naloženih plošč. Skoraj bi prišel do sedla, a je malo pod njim na dokaj neugodnem mestu zmanjkalo korajže. Malo šokiran od sitnosti sestopa po teh ploščah sem pri rukzaku dokončno vrgel puško v koruzo in šele med sestopom (sem šel bolj ob steni JV raza) opazil, da izgleda greben na VNM iz še kar OK (slika 24). Niti približno se mi ni dalo še enkrat po tistem šodru na greben gor in dol, zato sem sestopil do avta...in se po tihem malo sekiral Zelo vesel bi bil komentarja koga, ki je že bil gori, da bi malo natančneje opisal, kje je šel čez te plate. In pa seveda, če je ta del grebena (od vzhodnega predvrha do vrha) res prehoden s težavami do recimo II. stopnje - v kolikor je, se morda še kdaj spopadem z njim.

Super! Hvala Tone

Danes sem iz Planine Jezerca obiskal Kalški Greben in Kalško goro, vrnil pa sem se po poti pod grebenom čez Kalce. Ker sem turo nenačrtovano podaljšal do Kalške gore, sem moral kar na licu mesta malo naštudirati forum, da sem preveril kateri izmed grebenskih vrhov je Mala Kalška gora. Mislim, da sem jo našel...hvalabogu za 4G :P Vreme je bilo super (z izjemo vetra), planincev pa praktično nič, kar takoj pomeni več živali okrog poti. Čeprav mi je bilo med hojo ves čas toplo, pa so bila vsa jezerca ob poti tudi čez dan zamrznjena - zima trka na vrata.

Danes smo v družinski zasedbi opravili čudovit vzpon iz Črlovca na Vrtaško Sleme. Steza je ves čas sledljiva in na njej nismo srečali nikogar, prvi planinci so bili šele na markirani iz Mojstrane. Na vrhu je bila odlična vidljivost, marsikateri vrh naokoli pa je lepo poprhal sneg. Tudi Kukova ga je imela malo in planinci so nam pri avtu povedali, da je nekoliko otežil predvsem sestop.

Včerajšnji topel oktobrski dan sva z Luko izkoristila za lepo krožno turo v fužinarskih gorah. Štartala sva na Blatu in se prek planine v Lazu in Lazovškega prevala povzpela na Škednjovec, nato pa sva nadaljevala po grebenu na Vrh Hribaric in vzhodni vrh Vršakov. Tam sva se usmerila proti jugu in čez Vrh Lašt dosegla Debeli vrh. Ker je takšen dan treba izkoristiti do konca, sva turo podaljšala še na Ograde in prišla do avta ravno dovolj hitro, da nama ni bilo treba stikati za čelko v nahrbtniku. Cel dan hoje in poplezovanja v kratkih rokavih je minil brez posebnosti, navdušila pa naju je planinska kavka z barvnim obročkom, saj sva isti osebek nahranila na kar treh vrhovih, jaz pa sem ugotovil, da sem prav njo krmil že julija na vrhu Kanjavca

Ja, meni je bilo na koncu tudi malo žal, da nisem še tistega naskočil, ampak bo vsaj motivacija da se še kdaj odpravim sem. Mogoče pa ga združim s tistim turnom/krtino, ki bi ga tudi z veseljem pobližje spoznal

Branje tele debate prejšnji teden me je spodbudilo, da sem se danes po turi okrog Prisanka povzpel še na Mali Razor. Hvala obema za koristne informacije, še posebej @lijaneja za zgornjo sliko z vrisanim potekom smeri. Z njeno pomočjo sem +- brez težav prišel na vrh, edino na grebenu sem malo iskal kje obiti tisto dvoglavo špico. Spodaj prilagam nekaj slik z vzpona.

Včeraj in danes smo s prijateljema prehodili krog iz Vrat na Dolič, Kanjavec in Poprovec ter se vrnili čez Vodnikov Vršac in Kanjavčeve police. Pot čez police je normalno prehodna, nikjer kakšnih problematičnih snežišč. Na sneg smo stopili samo tik pri priključku na mulatjero z Doliča. Na dveh mestih se na pot krušijo skale, ampak se da komot čez, in kaka jeklenica je bolj mlahava. Zato priporočam čim bolj previdno uživanje v teh neverjetnih prehodih in razgledih

Ja, tako kot je napisal @Trobec - sosednji travnati vrh je višji in ima tudi večjega možica na vrhu, ampak po karti je Plaski Kuk tisti z ruševjem. Na turi sva si mestoma pomagala z aplikacijo Locus map in tam se je to lepo videlo.