geppo - Zadnja sporočila

29.5.202 Sv. Juraj
V lepem sončnem jutru se zapeljemo do pokopališča - mesto Pag. Tu parkiramo, kjer se prične cesta na greben ( severno nad mestom ). Na grebenu so štiri vetrnice in oddajnik. Cesta je sprva makedamska, ko se prične strmina je naprej betonska do vrha.
V 45min ( počasne hoje ) smo na grebenu. Burja močno vleče in ne zadržujemo se dolgo.
Po modrih markacijah nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot je zaradi kamenja precej zahtevna, paziti moraš vsak korak. Povzpnemo se na najvišji vrh 205m ( Sv. Juraj ), kjer so ostanki objekta in davne zgodovine. Nadaljujemo do opazovalnice, ki gleda na Paška vrata, proti zalivu Slana in plaže Malin.
Razgled nas očara!!
Pot se sicer nadaljuje do konca rta - svetilnika, mi se odločimo za spust.
Spustimo se po svoje do ceste, ki nas pripelje nazaj v mestece Pag ( na pivo ).
prehodili 9km v 3urah in 30 min
lp

10.3.2023 Renke
V meglenem jutru pri +4C parkirava ob glavni cesti v Renkah. Začneva s potjo, ki vodi na Ostrež in je markirana. Toda ne skreneva desno ampak nadaljujeva po cesti za Konjšico. Višje ko sva, več je sonca. Od daleč ugledava severni greben po katerem se imava namen povzpeti na Kumat. Hodiva po asfaltu dokler ne prideva do mesta, kjer se greben spusti do ceste. Sledi strm vzpon v brežino in kmalu sva v skali. Strmo je. Težavnost ne presega I.
Prilezeva na vrh Kumata in nadaljujeva po lepem grebenu. Snega ni več. Potem se prične greben spuščati in prideva do lepo urejene potke. Vodi naju nazaj pod grebenu in nad razbitinami pod nama, ki naju spominjajo na kamnolom. Potem po greben navzdol proti vasici Konjšica. Vmes je razgledišče z vpisno knjigo in lepim pogledom na vasico - nemarkirano!!!
Tu si vzameva čas za malico in posediva na soncu. Vmes poloviva nekaj klopov!!
Spustiva se do vasice in po asfaltirani cesti proti Ostrežu. Pod Ostrežem skreneva proti grebenu, ki vodi proti cerkvici Sv. Katarine. Tu naju ulovi nevihta, ki traja cck. 20min. Prideva do markirane poti, ki vodi na Ostrež in nadaljujeva po njej. Pri cerkvici predahneva za par minut in nadaljujeva na greben. Sonce pokuka iza oblakov le JZ je precej močan na vršnem grebenu. Pot naju vodi nad prepadimi stenami, ki se spušajo proti soteski Save, Renkami. Lepi razgledi.
Hodila cck. 7 ur. Snega ni več. Od tega je markiran greben Ostreža in pot nazaj v Renke. Ostalo nemarkirano.
lp

25.11.2024 Krvavica, Čemšeniška planina - ŠPURA, Stari grad, Kukenberg
(https://katapult.si/novice/spura )
S kolegom Brankom, ki je opremljal to pot na Črni vrh 1206m na Čemšeniški planini.
Najprej sva se povzpela na Krvavico. Višje ko sva lezla, hujši veter je bučal v krošnjah dreves. Suhe veje so letele po zraku, slišati je bil lom podirajočega drevja. Nisva vedela ali je vzrok motorna žaga ali veter. Po grebenu Krvavice sva se opotekala in pohitela na drugo stran. Gamsi so se držali večjih skal, da jih ni odneslo v sotesko Tesen
Pri palčkih na Ošivki si vzamema nekaj časa za premor. Ne greva direkt od palčkov v breg ampak na drugi vlaki desno. Na začetku Špure ( 1000m ) odloživa nekaj oblačil, ker se zavedava, da nama bo vroče. Pot je lepo opremljena in vrv potegnjena od začetka do konca. Vmes so v skali jeklenice in še dodatna vrv za lažje premagovanje. Skob ni!!!
Nad skalo naju pričaka spolzka in blatna travnata strmina. Ta del mi je bil najtežji!!
Po travniku je na vrsti smrekov gozd - tudi strmo in spolzko! Še nekaj metrov in Špura se zaključi ( 1200m ). V mokrem, sneženem, spolzkem, se je ne bom več lotil. Samo v suhem in tako priporočam tudi ostalim. Podcenjevati je ne!!! Drugače zanimiva poživitev Čemšeniške planine, ki jo bom še koristil - v suhem
Na vrhu noro piha in hitro oblečeva, kar sva na začetku dala v rugzoke. Spustiva se na Presedle in obiščeva spotoma še Stari grad 636m in Kukenberg 578m.
lp
snega do 20cm, blatno, spolzko in hurikanski veter

Koča na Loki je bila zaprta

Raduha 4.11.2024
Hribovski kolega s katerim se poznava že več kot 40let me je prosil, če bi ga spremljal na dvatisočaka. To bi naj bil zadnji dvatisočak, na katerega bi se v svojem življenju povzpel. V svojem dolgoletnem življenju je prehodil številna gorovja doma in v tujini. Odločil se je za Raduho.
Do parkirišča pod Kočo na Loki se pripeljeva z avtomobilom. Cesta je v zadnjem delu razkopana. Ob cesti so številna odlagališča hlodovine in tovornjaki cel dan nalagajo hlodovino in vozijo v dolino. Tako so tudi posledične zapore ceste!!!
Ob deveti uri pričneva s hojo. Jasno, sončno in + 6C. Kmalu me nažene naprej in hoče da je sam. V prvi tretini poti je še v dilemi, če bo zmogel. Spotoma obiščem vrh Malo Raduho. Ko se na Veliki Raduhi pripravljam na malico, ga opazim. Je že na zadnji prečnici. Torej je bil eno uro za mano.
Na vrhu se malo pofotkama in imava precej kratek postanek.Za povratek se odločim, da ga popeljem po direktni pastirski poti do Planine Arte. Že nekaj let se nisem tu spuščal in imam na začetku nekaj orientacijskih težav. Končno ujamem pot in dobro nama gre. Kljub začetnim težavam sva v uri in 40min na Planini Arta. Oba vesela, da nama je podvig uspel
Za celotno pot sva porabila 5 ur in ugotovila, da imava skupno 149let. Kolega je še pripomnil: kako fajn, ko bi en od naju imel toliko.
lp

31.10.2024
Ko se pripeljemo iz Dovja nas na makedamu pričaka opozorilo, da je popolna zapora ceste. Zaradi praznika ne pričakujemo del in nadaljujemo po cesti. Gradbena mehanizacija trenutno ( počiva ob cesti ) ni v pogonu in nam se oddahne.
Cesta je lepo zglajena in upam, da je naslednje neurje zopet ne poškoduje. Na parkirišču smo trenutno edini. V hladnem, sončnem jutru prečimo hudourniški potok in v strmi breg. Na soncu nam kmalu postane vroče in odvečna oblačila odlagamo v nahrbtnike.
Pot je brez posebnosti in v treh urah in nekaj minutah stojimo pri križu. Razgledi so lepi in privoščimo si krajši počitek. Zadni oktobrski dan je tako lep, da ga je škoda za takojšnji povratek do izhodišča. Soglasno se odločimo, da si današnji dan popestrimo še z obiskom Dovške Babe. Tako cck. tri ure po tistem ko zapustimo Kepo, že stojimo na Dovški Babi. Spustimo se do Planine D. Rožca in si na soncu privoščimo počitek. Spust s Planine po markirani do ceste potem desno na nemarkirano. Pot je kar lepo sledljiva in kmalu smo v grapi Mlince. Še cck. 20min in smo na izhodišču.
Lep jesenski dan v Karavankah.
lp

A ni Rožni vrh tale na fotografiji?
Na strani 5 je moja objava in tudi fotografije s poti ko sem prečil Rožni vrh. Ta ni nič kosmat je gozdnat.
Lp

Si me spomnil, da še obstaja ta konec, kjer že precej časa nisem bil.
lp

18.9.2024 Tirske peči
Po nekaj letih s kolegi čez Tirske peči. Kaj je novega? Bilo je mokro, spolzko, vetrovno, na trenutke megleno in kljub vsemu lepo.
Vertikala precej mokra. Voda je tekla po skobah in smo pohiteli čez. Grapa sprana od številnih nalivov. Na razgledišču v pokončno bukev vrezane inicialke in "pomemben datum"? Cesto od Treh plotov proti Starim stanom so delno sanirali in odstranili kamenje s pašnikov. Hotelski so jo prej razširili še na travnike pašnikov. Snežno bela jajčka še vedno nedokončana kazijo okolico. Nova koča je bila brez gostov, vsaj tisti čas ko smo bili tam na pijači. Osebje prijazno in prijetno je dišalo po joti.
Do izhodišča smo se spustili po grebenih pod Alpskem vrtom.
Golte nikoli ne razočarajo!
lp

Za to imamo ločeno temo : Gorsko kolesarstvo
https://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10008
lp

6.8.2024
Po dolini Bärental do makedamskega parkirišča. Cesta je v precej slabem stanju, kjub temu je precejšnje število parkiranih vozil. Stena zjutraj v megli, ki se je potem razkadila. V ferati nas je bilo kar nekaj. Tudi vrh je bil množično obiskan. Spustili smo se na našo stran in potem preko sedla Belščica zopet nazaj na Avstrijsko. Pivo nam je potem v Celovški koči pasalo, kljub malo višji ceni kot sem vajen v dolini. Po malo več kot osmih urah smo nazaj na parkirišču.
Zgodila se mi je pa zjutraj neprijetnost! Doma sem pozabil dokumente in ko smo se pripeljali preko Ljubelja na mejni prehod, nas je ustavila avstrijska policija. Edino jaz brez osebne. Le dobri volji carinika gre zahvala, da sem prečkal mejo. Opozoril me je, da je 100evrov kazni, če nimaš s sabo dokumenta in nas spustil čez.
lp

Pozdravljeni
"Markirana" mimo Rkljive peči je že pred leti bila le za stezosledce. Je nekaj ključnih mest, kjer lahko razmišljaš kam?
Od Hotela 5* sta vidva skrenila levo na Konja. Ta je kakšno leto nazaj dobila varovala ( prej je služila kot pastirski prehod do Covnikovih travnikov ), kjer je izvir in paša za ovce. S Konja ne moreš po robu stene do grebena Ut ( to sta opazila kmalu ). Potreben je obhod do travnikov in potem po tisti grapi do grebena in naprej do Travnika.
V slučaju, da ne greš levo na Konja nadaljuješ po tisti široki pošudrani grapi do grebena. Tu prideš do lepega razglednega travnika ( pogled na Okrešelj ) kjer te naprej vodi lovska pot. Po tej lepo vidni poti nadaljuješ še kakšnih pet minut in levo navzgor v grapo, ki te popelje na greben malo pred Travnikom. Kolikor se spomnem sem dal na večjo skalo ob tej lovski poti večji kamen in je znak, da greš na greben. Nekaj metrov je potrebno pred grebenom malo po vseh štirih Ko si na grebenu je lepo vidno do Travnika. Od Travnika naprej poiščeš v ruševju potko, ki te pelje brez, da bi se kaj posebnega mučil z ruševjem ( kakor sta se vidva ). Nadaljuješ in iščeš prehode do vrha Krofičke, nič kaj kompliciranega ni več.
Trobec, če sta imela parkirano pri Plesnik bi lahko šla od Klemenče na razcepu nižje po poti skozi tunel in bi prišla ven na Razpotju - krajše bi vama bilo.
lp

Ha, ha, Dolfi

15.7.2024 Krofička greben
Danes sem opazil tvoj opis "kolosej". Po naključju sem včeraj enako ponovil, kot si hodil ti lansko leto.
Ko sem se dvigoval po markirani sem opazil, da je vrh Krofičke v megli ( kakor tudi nekaj ostalih v bližini ). Ni se mi zdelo smiselno lesti na njega in sem iskal možnost, da pridem na greben po bljižnici. Najboljša se mi je zdela opisana varianta, le bal sem se ruševja ( te tvoje variante do danes nisem bral ).
Tako kot ti, sem iskal oprimke ob steni, kjer je bilo melišče. In veselo prilezel na greben. Zaradi megle sem se komaj orientiral, kje sem? Ko se malo razkadi, prepoznam levo Travnik in vse mi je bilo jasno. Po grebenu nadaljujem proti Utam in se potem spustim na lovsko potko.
Sledi le še spust do Klemenče na pivo in povratek do Razpotja, kjer sem pričel. Bil je vroč dan.
lp
Travnata preproga me je pričakala, možica pa nisem opazil?

Tudi v mojem dolgoletnem stažu se je nabralo precej zgodb, takšnih in drugačnih..( tudi cck. 50let staža v gorah )
Sedaj, ko sem v penzionu si pa lahko izbiram dneve, ko sem vsaj 99% siguren glede vremena. Zadnja nevihta ( nenapovedana ) me je doletela na poti z Rombona proti Kaninu. Nekje pod Črnelsko špico, Hudim Vršičem. Samo dvakrat zargmelo in to precej hudo. Kaj češ, če te nenapovedano doleti? Tudi dol je bilo potrebno v mokrem - brezpotje do Planine Krnice.
lp

6.7.2024 Pasje sedlo
Ko sem se spušča z vrha Brane, mi je nekaj manjkalo.
Danes so se vile kolone obiskovalcev do Kamniškega sedla in do vrha Brane. Nisem si mogel, da bi si današnji konec trase začinil po svoje. Kakor hitro zlezem z markirane se odcepim desno proti Pasjemu sedlu. Poiščem gamsjo pot in kmalu sem na sedlu, ki se prevesi na drugo Logarsko stran. Že nekaj časa se nisem tu potepal in ne vem kaj me čaka?
V prvem mi uspe poiskati porezano pot v ruševju in brez vsakih težav sem v meliščih, ki jih ni konca. Porušim ravnovesje na meliščih, kamenčki kot potok tečejo ob meni. Vmes obiščem markantno votlino in se spustim v krnico. Na velikem balvanu si privoščim po šestih urah skromno malico in kratek počitek. Sledi strm gozdni spust, ki mi še pokaže novo lovsko potko. Ura mi pokaže še 230 m do parkiranega avtomobila na parkirišču pod slapom Rinka, ki poka po šivih.
lp

21.6.2024 Mokrica in ostalo z andi2 (nekaj je že opisano zgoraj - andi2 )
Današnja tura mi je pobrala precej energije. Sploh potem ta dolgi spust s Planine Koren. Imela sva se pa fajn.Kljub vročini, oteženim razgledom in puščavskemu pesku v očeh, med zobmi
Cesta do kamnoloma mi je pobrala nekaj živcev ( avto je nov in ima 2500km ) smilil se mi je!!
Ko se parkirava, me preseneti lepa potka, ki se v senčnem gozdu počasi vije v hrib in ni bila naporna. Je potem se "leva varianta" zakomplicirala
Pot se popolnoma izgubi in je nekaj sto metrov ni več ( neurja ). Jo uspeva poiskati in potem do lovske koče lepo sledljivo. Od tu nadaljujeva nad Medvedjo jamo ( to sva si nazadnje ogledala 2022l.) Ko zagledava travnike proti sedlu, kjer poteka markirana, takoj oba naštudirava vzpon. Ta del mi je bil najtežji. Strmo, sonce, vroče, saharski pesek med zobmi
Se po grebenu spustiva še do vrha Mokrice in nazaj. Naštudirava prečnico ( nižje kot palček p.) do porezanega ruševja na drugi strani. Ravno gamsi vstopajo v porezano potko. Sledi zopet ena dolga travnata prečnica, ki naju popelje do naslednjega vzpona ( križ na vrhu ). Spust do Košutne in potem po markirani do Planine Koren. Tu kratek počitek, pijača ( pošteno plačala!! ).
Sledi spust po razbiti grapi in spust, spust, ki ga ni konca do izhodišča. Tu se umijeva preoblečeva in zopet namučim svoj nov avtek do asfalta
lp
Zahtevno brezpotje in vsaj zame fizično precej naporno