Hribi.net
Hribi.net
Login
Login
User name:
Password:
Login
Not registered yet? Register now.
Forgot your password?
    
JTrogar / Zadnja sporočila

JTrogar - Zadnja sporočila

Začete teme:
JTrogar12. 07. 2023 09:01:40
9.7.2023:
Tradicije ni za opuščat pravijo in res je nisva. Tako je odločitev kam greva spet padla med vožnjo.
Turo :po Bosovi prek Kaptana na Brano-po Šiji na Jermanova vrata-po smeri Drenovcev in SZ grebenu na Planjavo-Zeleniške špice sva začela in končala na Jermanci.
Jutro je obetalo krasen dan. Nekje v sredini Bosove grape so naju ujeli prvi sončni žarki. Že po nekaj minutah sva vedela, da bo ta dan vroče. Z grebena proti Kaptanu sva nižje v grapi občudovala edino žival ta dan, gamsa, ki se ni dal motiti med pašo. Pri sestopu s Kaptana mi je Vinko pokazal, da obstoja za dol tudi lažji prehod. Na čudovitih travinah Brane sva uživala v čarovnijah vrtnarja narave. Raznolikost cvetja je tam gori res velika. Kar malo presenečena sva bila ob prihodu na vrh Brane, zaradi velikega števila obiskovalcev. Do tu sva imela občutek kot, da sva popolnoma sama na gori. Z Brane sva pogledovala na najin naslednji cilj, Planjavo.
Sestop po Šiji na Jermanova vrata sva opravila brez večjih težav. Nad kočo sva se po zaužitem zleknila v mehko travo in srkala lepote okolice.
Vedoč, da je pred nama še večji del ture, sva kar kmalu dvignila najine riti in se pognala proti Brinškovem kotlu. Grapa v kotel je še vedno enako šodrasta. Je pa izhod iz njega na Kunaverjevo polico prav luštno plezanje med katerim sva hitro pozabila na šodranje malo prej.
Strmo prečenje s police na SZ greben je zahtevalo od naju kar precej zbranosti in moči. Pogovor je tako za nekaj časa zamrl. Na vstopnem razu na greben je tako lep plac za uživanje, da sva se seveda morala ustavit. Tudi najine noge so bile tega vesele. Od navdušenja ob pogledu na že premagano sva iz vsega grla zajuckala, da je odmevalo daleč naokoli.
Tudi po grebenu nama je lepo šlo. Izmenjaje sva iskala prave prehode. Vinko je bil vse bolj presenečen nad širjavami Planjave. Tudi vrh Planjave ni sameval. Midva navajena samote sva se zato raje spustila na zelenico na Najvišjem robu Zeleniških in se predala uživanju pred finalom najine ture. Mi Vinko tam pove, da je imel s sabo samo liter pa pol vode in da ima še čisto malo. Hudiča, kako si zdržal s tem, ko pa sem jaz že skoraj spraznil tri in bil še žejen ko kača. Ob skoraj praznih mehih sva si lahko med hojo tešila žejo le s pogledi na tolmune hladne vode spodaj v Repovem kotu. Med sestopom me opomni ta problematična noga, da jo bo treba bolj šparat in bolj matrat zdravo in roke. Pa je tako kar lepo šlo, le Vinko je poleg težkega sestopa moral poslušat še moje jamranje. Nebeška lojtra je še vedno nebeška, le neki manjši podor je na njej, ki jo še dodatno popestri. V grapi pod Staničem sva srečala dva hrvata, ki sta se vračala s plezanja nad Kovačnico.
Tolmuni v Repovem kotu pa so postavili piko na i najini turi. Sva po konkretni osvežitvi brez nadaljevala naprej kot prerojena.
Bilo je težko, bilo je lepo.
Težko sva že pozabila, lepo bo za vedno ostalo v najinih spominih.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janeznasmeh
JTrogar3. 07. 2023 18:31:51
Jutro v Logarski z soncem obsijanimi vrhovi je obetalo čudovit dan. Avto pustim v Logarskem kotu.
Vzamem čevlje in ugotovim, da nimam nogavic. Tako nataknem gor kar fivefingerse in vzamem zraven še ene. Trava in zemlja sta bili še mokri od dežja prejšnji dan. Me je na začetku kar malo zeblo v stopala.
Šumenje slapov Zabrložnice me je zvabilo v njen kanjon. Lepi in težko dostopni so ti slapovi. Pri spodnjem se odločim za vzpon po levi mimo solnice, ker je bolj razgledno. Strmo pa tako, da se ni treba nič sklanjat za oprimke.
Pri oknih nadaljujem po lepo nadelani lovski poti na Zabrložnico. Občutek, da mi je raziskovanje ob slapovih pobralo kar dosti moči me odvrne od vzpona na Savinjek in grem zato kar proti Matkovem oknu. Tam se še toliko povzpnem, da se že vidi greben.
Naenkrat me hkrati prevzame občutek vznemirjenja, tesnobe in negotovosti, češ kako mi bo šlo po grebenu. Zamenjam vlažne fivefingerse za suhe in že nadaljujem naprej. Kmalu občutki postanejo spet tisti pravi. Lepo mi je šlo. Še sam sebi sem se čudil, ko sem tako lepo zmogel kak plezalni problem. Vzpon na tretji stolp sem opravil kar direktno nanj. Mi je lažje kot na macesen ali skozi okno. Držanje grebena me je stalo tudi kar nekaj prask po nogah zaradi ruševja. Da sem se izognil snegu v Latvici sem šel do markirane po grebenu nad njo. Je kar nekaj garanja.
Markirana na Mrzlo goro je po tem grebenu pravi sprehod. Varovala so vsa ok, le drobirja je po minuli zimi na poti kar dosti.
Sestopil sem čez Okrešelj, ki ponuja tudi veliko lepega. V eni od grap si je našel mesto za počitek mlad kozorog, v steni Mrzle so trije plezalci uživali v težki smeri, v Turskem žlebu si je nekdo ogledoval razmere v njem, v višavah pa je užival padalec.
Pod slapom sem si dolgo ohlajal noge v bistri Savinji in se za zaključek še sprehodil po Poti po Logarski do avta.
Lepo se mi je dogajalo tam gori in upam, da še kdaj.
Lp in varen korak vsem izod lepih Golte, Janeznasmeh
Komentari:
JTrogar25. 11. 2024 08:10:36
14.11.2024: Preko Račkih vrat in Malega Rta na Raduho
Dolgo smo odlagali s to turo, ker sem bil kar naprej prehlajen. No, saj še ta dan nisem bil zdrav a želja je bila prevelika.
Prek novega mostu smo se zapeljali do Račnika. Za parkiranje smo se vsaj malo oddolžili z malenkostjo v tekočem stanju. Hvala še enkrat.
Še v mraku smo zagrizli v bregove proti Račkim vratom. Bil je kar mraz, kar je kazalo tudi ivje na drevju. Prijetno je bilo po dolgem času spet videti to naravno čudo. Do njih smo prišli ravno, ko jih je doseglo sonce, jutranje meglice pa so dodale še poseben čar vsemu.
Za nadaljevanje smo se odločili za spodnjo pot na Pomol pod Raduho. Tam smo malo dlje postali, saj ob tako lepih razgledih, ki jih nudi ni kar za iti dalje.
Nad Pomolom smo seveda šli mimo "Treh cim" in tam neznansko uživali v njihovem razgibanem terenu. Tam človek odkrije vedno kaj novega.
Tudi nadaljevanje ni bilo dolgočasno, saj smo pred zadnjim strmejšim delom zavili desno navzdol po ruševju v travnato grapo in se na drugi strani povzpeli na sosednji greben s fascinantno špico. Ta greben skriva veliko lepega in je tehnično najtežji del ture.
Z Malega Rta smo podaljšali še na vrh Raduhe in po markirani poti zaključili še eno čudovito turo.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez 🙂
JTrogar27. 10. 2024 21:26:45
24.in25.8.2024:
V Koncu(900)-Koroška Rinka(2433)-Skuta(2532)-Kokrsko sedlo(1793)-Jezerska Kočna(2540)-Grintavec(2558)-V Koncu(900)

Povabilu dveh kar že malodane slavnih, ki sta ravno prehodila SPP se seveda ne odreče. Na poti sta obujala še sveže spomine nanjo in zelo zanimivo je bilo poslušat. Kako lepo je moralo biti šele v živo. Čestitam še enkrat.
Prejšnji dan smo bili na Koroški Rinki in Skuti ter prespali na Kokrskem sedlu. Zgodaj zjutraj smo se pod Grintavcem spustili na Dolce in nadaljevali proti Končni. Vrh melišča sta kolega zaradi manjše nezgode obrnila. Sam sem se povzpel na Kočno in prek Grintavca in Dolgih sten sestopil nazaj na Kokrsko sedlo, kjer sta se med čakanjem name sončila kolega. Čakal nas je še sestop v dolino.
Z piko na i smo si privoščili še kopanje v hladni Kamniški Bistrici in tako dodatno popestrili dvodnevno avanturo v naših lepih gorah.
Valerija in Sašo hvala vama za vabilo in krasno druženje.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez🙂
JTrogar27. 10. 2024 21:25:59
24.in25.8.2024:
V Koncu(900)-Koroška Rinka(2433)-Skuta(2532)-Kokrsko sedlo(1793)-Jezerska Kočna(2540)-Grintavec(2558)-V Koncu(900)
Povabilu dveh kar že malodane slavnih, ki sta ravno prehodila SPP se seveda ne odreče. Na poti sta obujala še sveže spomine nanjo in zelo zanimivo je bilo poslušat. Kako lepo je moralo biti šele v živo. Čestitam še enkrat.
No pa h naši turi. Začeli smo v V Koncu. Tam smo kar obnemeli nad tem kako je minulo neurje razdejalo in spremenilo tamkajšnjo naravo.
Prvi postanek pri bivaku pod Skuto je kar prijal. Saj Žmavčarji niso prav nič lahki. Proti Koroški Rinki smo nadaljevali kar malo po svoje. Ne vem, če smo kaj časovno profitirali, ampak je bilo pa malo drugače. Razgledi z nje so bili res krasni.
Povratek pod Skuto in že smo v hudi pripeki premagovali višince na njen vrh. Dolgo že nisem stal na njenem vrhu a spomin na ta obisk je še vedno svež: https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/grebensko_precenje_kranjska_rinka_-_skuta/3/5546
Z nje smo sestopili prek Štruce na Velike pode do bivaka pod Grintavcem. Se v njem malo greli, saj je začel pihati hladen veter.
Med sestopom na Kokrsko sedlo so nas zabavali razigrani svizci. Tam smo prespali.
Naslednji dan na Kočno in Grintovec.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janezvelik nasmeh
JTrogar27. 10. 2024 20:43:52
21.10.2024:
Matkova kopa spet malo drugače
Tema je še bila, ko sva grizla v breg po grebenu na Jerebičje. Na njem se je začelo daniti. Lepa jutranja zora je bila.
Sončni vzhod sva opazovala na Matkovem Grintovcu.
Pri Jerševcu sva zavila desno navzdol pod Matkov zob. Divji in zelo zahteven svet je tam okrog Zoba s kar nekaj okni in votlinami. Najlepše trojno okno je na zahodni strani Zoba, katerega sva pred leti odkrila z Milanom, ko sva se abzajlala z Zoba.
Navzgor do dvojnega okna je teren še posebej zajeban. Sploh če ne greš po običajni varianti. Šla sva vsak po svoje in skupaj prišla ravno pri dvojnem oknu. Še čas sva ujela ravno pravi, saj je izza grebena na Kopo nanj ravno začelo sijati sonce. Pavza se nama je tam še kako prilegla.
Nadaljevala sva od tega okna kar naravnost navzgor proti vrhu Kope. Na nekaterih mestih je bilo kar zahtevno plezanje, tudi prek trojke. Tudi ruševja ni manjkalo. Malo pod vrhom sva odkrila novo lepo votlino-rov, dolžine vsaj 30 metrov.
Z vrha Kope sva sestopila po njenem grebenu proti Matkovi krnici. Je kar težak in zajeban, ampak nudi kar nekaj uživanja.
Za na Iglice nama je zmanjkalo cajta, ker je kratek dan. Kar po ruševju sva se spustila v Krnico in sestopila po lovski nazaj na izhodišče. Tam sva nehote zmotila dva lovca in psa pri čakanju na preži.
S krasno dogodivščino so nama tudi tokrat postregli ti lepo konci nad Matkovim kotom.
Martina hvala za lep skupaj doživet dan!
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez
JTrogar27. 10. 2024 20:31:49
4.9.2024:
Triglav po Slovenski in Direttissimi
Dolina Vrat je bila še zavita v temo , ko sva se pripeljala na eno najdražjih gorskih parkirišč v Evropi.
Bila sva med prvimi na poti. Jutranja zora pri vstopu v Slovenko je nakazovala, da bo lep dan.
Na najino presenečenje v Slovenski ni bilo nikogar in tako je bilo vse do vrha. Hitro sva mimo macesnov in že sva v žlebu pod Belimi platami. Te so prav uživaške za lest, gladke in nekrušljive. Izmenjujeva se v vodenju in že sva v grapi pod naslednjim skokom-Bučarjevo grapo. Tudi to lepo zlezeva. Kmalu prečkava pot Zlatorogove police in že sva v Slovenski grapi. Na koncu grape naju čaka okno in na levi pod njim gladke plošče. Ne greva skozenj, greva prek. Slovesko zaključiva po Frelihovem izstopu okrog Slovenskega turnca.
Vesela nad premaganim po kratkem počitku zagrizeva v strma melišča proti Kugyjevi polici. Po njej mi je bilo tokrat kar malo srhljivo in sem si kar oddahnil, ko je je bilo konec.
Odprl se nama je pogled na zahodno vršno glavo Triglava. Mogočno ostenje naju hitro zvabi vanj.
Zapustiva Kugyjevo in se prečno po melišču prebijeva do vstopa v italijansko Direttissimo. Te ne poznava in sva kar malo na trnih kako nama bo šlo. Začetna napetost hitro izgine, ko začneva vse bolj uživati ob vsakem premaganem koraku.
Ni ji prav težko slediti, saj je polno potrganih zajl in večinoma še trdno zasidranih starih klinov iz časov stare rapalske meje, ko so po njej hodili italijanski alpini. Klini so nama bili še kako v pomoč na vsaj dveh zahtevnih mestih.
Samote v kateri sva vso pot uživala je bilo s prihodom na vrh Očaka konec.
Sestopila sva prek Kredarice po Tominškovi in se za lep zaključek še ofrišala v Triglavski Bistrici.
Martina hvala za krasno druženje na tako lepo uspeli turi.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez🙂
JTrogar19. 09. 2024 17:41:18
Loška stena 2.dan 31.7.2024: Bricelk(2346)-Oltarji(2308)-Vrh rup(2245)-Oblica(2246)-Vrh krnice(2234)-Kobila(2098)-Bavšiva(700)

Spanje na Bricelku je bilo v jasni noči prav posebno doživetje. Hkrati zelo lepo a tudi naporno. Niti kvadrata namreč tam gori ni ravnega in kakor koli sem se obrnil me je kaj žulilo. Med fazami nespanja sem tako zrl v zvezdnato nebo, si ob lepih zvezdnih utrinkih zaželel kaj lepega in komaj čakal sončni vzhod. Bil je čudovit, vzšlo je med Malim i Velikim Ozebnikom.
Lahkoten začetek rahlo navzdol po travnatem grebenu proti Oltarju je bil kot nalašč za naše stare sklepe. Vzpon nanj pa je že nakazal, da tudi druga polovica grebena ne bo nič lažja od prve.
Pred Oblico smo za zahteven gladek trebuh z veseljem ponucali nameščen prusik. Hvala Mateji in prijatlu, ki sta par dni prej obnovila in tudi na novo opremila kar nekaj sidrišč.
Dosti uživaškega zračnega grebenčkanja je še bilo do Vrh krnice.
Pred sestopom do trdnjave Kluže smo se spustili še na Kobilo. Dušan je lahko obkljukal še zadnji dvatisočak v Loški steni.
Sestop v najhujši dnevni vročini je bil naporen da je kaj in še pijače nam je zmanjkalo. Dušan se je žrtvoval in šel po avto v Bavšico. Hvala mu. O kako je pasala hladna pijača, ki smo jo imeli v avtu.
Potem smo se zapeljali do prvega možnega pristopa do Koritnice, tam uživali v hladni vodi, nato pa nas je čakala še dolga pot domov.
Huda in nepozabna dogodivščina je bilo to grebensko prečenje Loške stene.
Dušan, Vinko, hvala vama za druženje in prevoz.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez🙂
JTrogar19. 09. 2024 17:35:34
Loška stena 1.dan 30.7 2024: Bavšica(700)-Plešivec(2168)-Bavh(2189)-Vrh Goleževice(2119)-Bedinji vrh(2196)-Mali Bedinji vrh(2174)-Konjska škrbina(2040)-Votli vrh(2197)-Morež(2261)-Bricelk(2346)

Lani sva z Dušanom bila tam gori. Prehodila sva ta del Loške stene do Moreža, drugo polovico je obljubil za letos. Pridružil se je še Vinko vedno željan divjih koncev. Jaz sem ideji še nekaj dodal in ratalo je tole.
Prvi plan nekaj dni prej se je sfižil, ker je zbolel Dušan. Je blo kar malo čudno. Ob polnoči odpove, ob dveh odhod, vsi pa spakirane rukzoke. Smo doma pol vsi sendviče jedli.
V drugo je ratalo. Začeli smo v Bavšici. Presenetila nas je zelo močna rosa tako, da smo bili vsi povsem mokri pod noge. S prihodom na Plešivec se je začelo uživanje.
Toliko raznolikega bohotnega zelenja in lepih rožč kot tu še nisem videl nikjer drugje v hribih, da o vsem ostalem lepem sploh ne govorim.
Noro lep ambient z neskončnimi razgledi, domači stanovalci te opazujejo s skal in z neba, razgiban teren pa kar vabi z vrha na vrh. Prehodi po zahtevnem grebenu se nam ponujajo kar sami. Povsem se zaveš, da se giblješ v svetu zelo zahtevnega brezpotja, kozorogov, gamsov, strel, kač, beloglavih jastrebov, visokih sten, strmih trav, kjer ni vode ne koč.
Do Moreža smo se držali povsem grebena in stopili na vse vrhove. Stražarja pod njim smo obšli levo po strmih travah s krajšim abzajlom in se prek Nad jamo povzpeli na cilj prvega dne Bricelk.
Utrujeni od težkih rukzakov , zahtevnega terena, veliko višincev a z čudovitimi doživetji smo po lepem sončnem zahodu na njem prespali.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez🙂
JTrogar21. 07. 2024 14:46:28
Po grebenu na Križevnik 16.7.2024:
Okrog štirih še v temi smo na parkirišču pred Govcem v Robanovem kotu začeli našo turo.
Hoja do Turnice ni ne vem kakšna lepota ampak bolj nuja, da prideš višje na teren za pravo uživancijo. Poraščen del grebena ob robu Belšekove planine je že malo dvignil raven adrenalina v naših telesih.
Ob pogledu na s soncem obsijan začetek navpičnega dela golih grebenov me je kar malo stisnilo pri srcu. Čvekanja ni bilo več. Vsak je iskal zanj pravo smer v zelo naloženem terenu. Po nekaj preplezanih metrih sem dobil suha usta, kar se mi redko zgodi. Kolega sta bila videti dosti bolj sproščena. K sreči me je to hitro minilo. Čeprav sem tu že večkrat lazil, še vedno opazim kaj novega.
Ženski del ekipe Martina je bila tu prvič. Prej se nismo poznali, a smo se zelo hitro res dobro ujeli.
Uživanje na grebenu se je samo stopnjevalo. Raznolikost grebena z vsakim metrom ponuja kaj novega. Družbo pa delajo gamsi in vse še polepša planinsko cvetje z najbolj čudovitimi planikami med njimi. Tudi plezanje nad zelo zračnim ostenjem Krževnika je zelo posebno. Za oprimke služi ruševje. Odveč nam je bil vložek prek visokega ruševja na predvrhu v katero nas je zapeljala na novo porezana pot.
Na vrhu nas je prevzelo veselje nad doseženim.
Sestopili smo po lovski na Robanovo planino. Veliko gamsov smo opazovali na njej.
Na koritu je tokrat voda tekla in smo se lahko osvežili in odžejali. Še bolj potem v Savinji pri Rogovilcu.
Martina in Vinko, hvala vama za čudovito druženje.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez🙂
JTrogar17. 07. 2024 18:59:17
Trogarjevo brezno 5.2.2024:
Leta in leta se mi je sanjalo, da bom odkril eno veliko jamo in sanje so se mi uresničile novembra 2020, ko sem med raziskovanjem Golt naletel na to lepo brezno na vzhodni strani Požganije.
Tokrat sva se podala vanjo z Vinkom. Dobri dve uri sva bila noter in oba in zelo uživala. Vedno znova me jama preseneti z njenimi lepotami. Vedno kaj novega.
Potem sva se mimo mojega bivaka na Javorci prestavila na drugo stran Požganije in še tam zlezla v dva rova v steni nad Mesarsko lopo. Manjšega, Janezov meander, sem pred leti odkril jaz. Je čakal prav name, ko sem šel tja odtočit. Pravi izziv pa nama je bil malo daljši Suhi meander v zgornji polovici previsne stene pri Mesarski lopi. Dostop je samo po zraku in sva se kar razmigala, da sva zlezla vanj.
Poleg je polica na kateri je do nekaj let nazaj gnezdil par krokarjev. Vsako pomlad sta imela po tri mladičke. Potem pa je veliko gnezdo padlo dol. Kljub temu sta še naprej gnezdila tam gor, vendar sem vsako pomlad našel jajčka spodaj na tleh. Med spuščanjem v rov sem si to ogledal in jima pred nekaj dnevi na novo naredil gnezdo. Sedaj upam, da jima bo všeč.
Za konec naju je čakal še spust po vrvi z rova.
Utrujena, umazana, opraskana in vesela sva med hojo do avta podoživljala še eno krasno avanturo na Golteh.
Lp in varen korak izpod lepih Golte, Janez🙂
https://jamarji-stajerske.blogspot.com/search?updated-max=2022-10-13T22:12:00%2B02:00&max-results=7&start=21&by-date=false
JTrogar14. 07. 2024 11:30:58
Sva si z Vinkom dejala, de se lotva tega grebena in do kamor bo šlo bo pač šlo.
Še v temi sva parkirala pri kapeli in ob 3:45 začela najino avanturo.
Gozdnih vlak je nad brunarico toliko, da ne veš katero izbrati. Midva nisva zbrala prav dobro in sva zato grizla v tako strmino, da so nama še kolena bila v napoto.
Tudi vlaga in toplo jutro sta naredila svoje. Je teklo z mene v potokih.
Malo pod Vrlovcem se je zdanilo in začeli se se vse lepši razgledi. Ob pogledu na Matkovo kopo daleč naprej na desni sva se zavedela, da naju čaka zelo dolg greben.
Nekje na Kiperniku pokuka na plano sonce.. Pot po gozdnatem grebenu gre neštetokrat gor in dol. Na Velikem vrhu se ti zdi, da je cilj še vedno enako daleč.
Pod Koranom je s strmini veliko podrtega drevja. Prehode sva iskala vsak po svoje, saj imajo vsake oči drugega malarja.
Pred Savinjekom se začne prvo ruševje, ki ga je potem še veliko.
Pri Oknu se ne ustavljava ampak greva višje na plac z lepšim razgledom in tam dlje časa posediva. Vreme nama streže. Izmenjujejo se obdobja sonca in oblakov.
Nekaj plezalnih problemov od naju zahteva popolno zbranost. Rešiva jih z užitkom. Sploh dva v direktni na 3. stolp.
Veliko se nama je dogajalo še naprej do vstopa na markirano s Kota na Mrzlo.
Na Mrzlo je potem je bil glede na že prehojeno samo še sprehod.
Na vrhu naju je prevzel občutek zmagoslavja, da nama je skupaj 130 let starima uspelo premagati tako veličasten greben. Zmatran postaneš že, če ga samo preletiš s pogledom.
Prehodila sva ga v malo manj kot 10ih urah in pri tem premagala nekaj prek 2200 višincev. Bravo midva.
Sestopila sva prek Okrešlja.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janez 🙂
JTrogar18. 02. 2024 09:59:22
Čudovito potepanje sta opravila, tako kot vedno. Sem vama kar malo favš.
Želim vama še veliko takih.
Mateja, še vedno se spomnim tvojih sladkih dobrot pod Ojstrim vrhom.
Lp in varen korak izpod lepih Golte, Janeznasmeh
JTrogar11. 12. 2023 18:11:33
Sem bil kar malo presenečen, ko sem na VBp zagledal stopinje. Si bil malo pred mano gor.
Mislil sem, da se je nekdo izgubil, ker je bila sled povsod, samo po stezi ne.mežikanje
Ampak našel pa si, čestitam. Nisem pa uganil tvojega pristopa.
Lp in še veliko lepih poti, Janeznasmeh
JTrogar7. 12. 2023 18:41:54
Plešivec, Bavh, Vrh Goleževice, Bedinji vrh, Mali Bedinji vrh, Morež in Stador 6.9.2023:
Povabilu kolega Dušana na to turo sem se z veseljem odzval, saj v teh koncih še nisem bil. Že dlje časa me je vabil zraven, tokrat pa je le ratalo.
Še v temi sva si na parkirišču v Bavšici na spočita ramena oprtala rugzoka in se podala proti Plešivcu. Mimo opuščene vasi Logje sva šla še v temi in to z eno čelko. Dušanu je že na začetku njegova padla na tla in crknila. Na planini Bala se je naredil lep dan. Pri lovski koči sva se osvežila pri koritu z mrzlo studenčnico. Čeprav je pot po dolini kar lepa, se vleče kot jara kača. Šele ko sva prišla v Bali čez Prevalo sva ugledala najin prvi cilj Plešivec. Vendar je bilo do tja gor še daleč. Malo nad sedlom Čez Brežice sva stopila iz sence na sonce in ob prijetnem gretju sončnih žarkov stopila na travnat vrh Plešivca.
Tu je bil najin prvi postanek. Zamenjal sem prešvicane cote za suhe, čevlje za fivefingerske in začel uživati na polno. Mi je Dušan že med vožnjo rekel, da mi bo tam gor prav gotovo všeč in bilo je res fantastično. Nadaljevanje poti je bilo eno samo uživanje. Pogledi na čudovite vrhove gora Julijcev okrog naju so me sproti polnili z neverjetno energijo lepega. Na levi čudovit greben Pelcev, na desni Montaževa veriga, v daljavi Dolomiti, Visoke ture z Velikim Klekom, zadaj mogočna Mangart in Jalovec in spodaj Koritnica. Z vsakim korakom se je pokazalo kaj novega, saj je to svet kozorogov, gamsov, ujed, brezpotij, lovcev in še mnogo divjega.
Da ne bo pomote ob vsem tem lepem, je pot zelo zahtevna in zahteva od človeka vso zbranost, znanje plezanja in veliko kondicije. Zahtevni skoki gor in dol, strme trave nad prepadi me niso pustili ravnodušnega.
Na Bavh sva se povzpela vsak po svoje. Jaz po ozkem grebenu, Dušan naokrog po travah. Se je izkazalo, da je bila njegova varianta boljša, ker sem sam nekaj štrikal in me je moral mal čakat na vrhu. Nadaljevanje proti Vrh Goleževice in Bedinjemu vrhu je bilo prav prijetno.
Ravno malo pred Bedinjim vrhom naju pokliče Milan Leskovšek in povpraša kako nama gre. Da nama zelo uporabne napotke za vzpon na Bedinji vrh in nama prihrani vsaj pol ure hoje. Hvala Milan.
Med vzponom nanj sva občudovala trop gamsov, ki so se nama umikali z njenega vrha. Sam vzpon je prav lušen a kratek. Z njega sva že pogledovala naprej proti Morežu. Vmes naju je čakala še nič kaj lahka Konjska škrbina. Strme so trave z njenega sedla navzgor na Mali Bedinji vrh. Na Morežu sva zmotila na paši trop ovac. Vzpon nanj sva lepo opravila, sestop pa je bil vse prej kot enostaven. Med vzponom sva doživela tudi čudovit prizor, ko sta s pečin vzletela dva beloglava jastreba in odletela v daljavo. Mi na Morežu Dušan pove, da je spodaj pod nama njegov današnji cilj in to je Stador. Prej pa je hotel še meni pokazat, kako lepo je hoditi po grebenu Loške stene, za kar sem mu neskončno hvaležen. Vse ostale vrhove Loške stene je že imel obkljukane.
Kot sem že napisal, sestop se nama je malo zakompliciral. Za naprej proti Briceljku nisva imela opreme, zato sva sestopila po pristopu in namesto , da bi se spustila vse dol na melišče sva prečila dol po travinah pod Morežem proti Stadorju. Te travine pa so postajale vse bolj strme in se na koncu končale nad prepadnimi stenami. Vračanje nazaj nama ni dišalo zato sva se podala v iskanje morebitnega prehoda in uspelo nama je.
Sledilo je prečenje melišč in vzpon na sedlo pod Stadorjem. Dušan se je v breg proti sedlu pognal kot da sva šele začela hoditi, jaz pa sem dihal že na škrge. Klju temu sem zmogel še Dušanovih napovedanih deset minut na vrh Stadorja. Na njem sva si čestitala za prehojeno. Prijeten je bil občutek ob pogledu na greben, ki ni bil prav nič lahek. Kakšna šele mora biti težja polovica Loške stene. Upam, da me Dušan še povabi.
Sestop do lovske je bil kar naporen, saj steza porasla z visokim primorskim rastjem skriva razne pasti. Bolj sproščen korak sva imela potem nižje skozi lep bukov gozd. Le ena podrtija dreves je bila vmes za obiti in že sva bila spet pri lk. Do avta sva potem delala analizo, obujala spomine, uživala v poznem popoldnevu in zadovoljna zaključila še eno čudovito turo .
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janeznasmeh
JTrogar2. 12. 2023 22:48:08
Račka vrata 29.11.2023:
Pozabil sem že kakšno razdejanje so letošnje ujme naredile po naši dolini. Sem bil zato kar malo presenečen, ko sem zavil za Račnika in tam ni mosta prek Savinje. Odplaknila ga je Avgusta podivjana Savinja.
Sem potem zavil prek mosta pri sosedu, mimo katerega pa cesto ravno rihtajo in tudi ni prevozna.
Tako sem malo po šesti parkiral pri Rogovilcu in pri polni luni brez prižgane čelke krenil na pot. Zdanilo se je ravno malo pod Račnikom, kjer se je že slišalo domače pri delu v hlevu.
Kmalu so se mi v jutranjem soncu pokazali v vsej svoji lepoti vrhovi nad Robanovim kotom.
Med premišljevanjem o vsem mogočem sem že kar malo zmatran prišel do Vrat. Zadel sem pravi čas prihoda, saj je skoznja ravno posijalo sonce in jih naredilo še bolj mogočna.
Nadaljeval sem po spodnji poti pod Pomol pod Raduho in se nanj povzpel po desni strani. Malo poprha s snegom mi je kar precej otežilo plezanje tja gor. Na Pomolu sem se spomnil na naše spanje tu gor lansko leto, pa kako sva z Milanom postavila tega na glavo obrnjenega možica že davnega 2016, pa še vedno stoji in še na veliko lepega tu gor.
Po jasnem začetku dneva so se na sosednjih vrhovih začele pojavljati meglice, ki so jim kmalu začele delati družbo tudi meglice na moji strani. Tako sem vzpon na Mali Rt po sosednjem desnem grebenu opustil in nadaljeval na vrh po glavnem.
Ker je še bilo nekaj moči v nogah sem nadaljeval še na vrh Raduhe in nato po markirani sestopil. Še visoko nad Račnikom mi je prišel naproti njihov pes Džek, ki pozna Raduho bolje od vseh nas. Poleg njega sem na poti videl veliko gamsov, divjega petelina, dve kuri in mojo senco.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte Janeznasmeh
JTrogar28. 11. 2023 13:44:52
Križevnik 10.9.2023:
Grebeni z Robanovega kota na Križevnik zahtevajo od človeka kar veliko, da jih premaga. Zato sva z Vinkom izbrala en lep dan za ta podvig.
Na izhodišču nad Ošepovo kmetijo sva parkirala še v temi. Nato pa prek Bele na pašnike na drugi strani, kjer so krave še uživale nočni mir. Tokrat sem vdel pravo vlako proti Turnici. V čudovitem jutru sva prisopihala do Turnice na katero me vežejo lepi spomini, ko sva jo 8.6.2016 zlezla z Milanom Leskovškom. https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/krizevnik/3/3663/3
Že gozdnat del grebena nudi obilo užitkov, ko se začnejo goli grebeni pa se začnejo plezalni užitki.
Začetek prvega grebena je kar zahteven in sva oba utihnila že po nekaj metrih.
Pogovor je stekel spet višje, ko se teren malo položi a težavnost vse do vrha ne pojenja. Iskanj prehodov prek začinjenih plezalnih detajlov tam gori ne zmanjka in vsak je užitek zase. Divja narava okrog naju in pestrost poti naju je razvajala na vsakem koraku. Naj nama gamsi ne zamerijo, tudi kak vrisk navdušenja je bilo slišati iz najinih ust.
Zgornji rušnat del sva zdelala po samem robu ostej Križevnika. Seveda je bilo tudi kar nekaj borbe z ruševjem.
Toliko lepega sva doživela na grebenih v teh nekaj urah, da je bilo vredno vsake praske in kaplje znoja.
Sestopila sva po lovski na Robanovo planino.
Na Robanovi dolini sva bila ob pogledu na ostenje Križevnika oba hvaležna, da sva ta dan lahko uživala tam gor.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golte, Janeznasmeh
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Terms of use, Cookies