gorska koza - Zadnja sporočila

Že tretji vikend zapored preko Vršiča v Trento…
Tura je bila predvidena že zadnjič, ko sva sina peljala na planinski tabor, vendar sva se zaradi takratne neugodne vremenske napovedi (nevihte) povzpela na V. Tičarico in Čisti vrh.
Med tednom pa se je v svojih Gorniških potepanjih oglasil še Gorazd s čudovitim opisom in fotografijami te divje trentarske samote (zelo lepo ) in naju dokončno prepričal.

Začneva nad Vrsnikom kar po markirani poti proti opuščeni Planini Za Skalo, nadaljujeva po melišču, ob jeklenicah čez skok, po dobro vidni stezici v Travniško dolino. Čudovit svet, poln gorskega cvetja, tišine in samote. Po strmih travah na Travniško škrbino in po grebenu, kjer naju spremljajo pravkar zacvetele planike, na vrh Travnika.
Prečenje po grebenu, rahel spust in vzpon po JZ strani preko strmih trav in nekaj skalnih skokov na vrh Plaskega Vogla. Vpisna skrinjica na vrhu Plaskega Vogla je na dveh mestih zapikana od strele in je ni moč odpreti. Na vse strani se ponujajo čudoviti razgledi, obenem pa si z vrha izbereva smer prehodov skozi brezpoten in težko prehoden škrapljast teren Za dolino.
Sestop zahteva nekaj plezalnih veščin in je orientacijsko in tehnično precej težji kot sam vzpon.

Dan ugaša in žvižgi svizcev počasi potihnejo…
In prišla je noč in bil je mlaj in na nebu nešteto zvezd…

Za dolino se drživa desno po platah pod Debelim laštom in z nekaj iskanja lažjih prehodov prideva na sedlo med Brdi in Debelim laštom. Zavijeva levo skozi grapast, delno ruševnat ter škrapljast svet in čeprav se drživa izohipse cca. 2000 m, izgubiva kar nekaj časa z iskanjem prehodov. Še čez melišče in že sva na markirani poti, ki pelje od Koče pri Triglavskih jezerih na Veliko špičje. Sledi vzpon in prečenje grebena Špičja, kjer sonce pokaže svojo moč, do Koče na Prehodavcih.
Kratko okrepčilo in hiter spust po mulatjeri čez Trebiški dol v Trento, kjer zamudiva piknik ob zaključku planinskega tabora, počaka pa naju vedno dobrovoljni in na uslugo pripravljen prijatelj Jani ter naju zapelje na izhodišče po avto.
LP, Marjan in Nataša

Leto je naokoli in tako sva včeraj ponovno najinega 16-letnika odpeljala na Mladinski planinski tabor - tokrat v Trento.
Za cilj sva si izbrala V. Tičarico, ki se dviga 1300 m točno nad kampom. Zaradi dogovorjene pozne ure prihoda na tabor sva začela Na skali pri spodnji zapornici dokaj pozno, malce pred dvanajsto.

Prijetna in lahko sledljiva stezica naju je peljala čez Dol pod plazmi na opuščeno Planino v plazeh, kjer sva takoj za lovsko prežo zavila levo (čez Utro).
Sprva dobro vidna pot pripelje do izrazite, precej vlažne dolinice polne blata. Vse polno sledi v blatu priča, da se sem divjad hodi napajati, pa tudi povaljati v blatu da se ohladi in znebi zajedalcev. Zato vodi do, in iz nje, vse polno stečin. Izbrala sva prehod ob desnem robu po bujno zaraščenem melišču pod strmim ostenjem na greben.
Nadaljevanje po brezpotju (morda malce preveč desno), iskanje prehodov, prečenje strmih trav in "pretepanje" z rušjem naju je pripeljalo do travnate doline pod Košutnikom, kjer sva zopet "pohodila" vidno in rušja obžagano stezico proti vrhu V. Tičarice.
Pogled z vrha v Trento je veličasten, razglede na okoliške vršace je onemogočala nizka kopasta oblačnost. Bližale so se popoldanske nevihte...

Sledil je sestop in prečenje pod grebenom Košutnika in Šnite proti Čistemu vrhu, kjer je v bujni podrasti in visokih travah stezica še nekajkrat izginila. Kjub temu sva se dokaj hitro znašla na sedlu pod Čistim vrhom in ga Čez Drt tudi dosegla.
Na vrhu se je za trenutek sicer pokazalo sonce, vendar je v Špičju in v smeri Vršiča nekajkrat prav grozeče zagrmelo. Hiter sestop po stari tovorni poti do izhodišča, kjer se je ravno ob preobuvanju, nad Sočo razdivjala nevihta.
LP, Marjan in Nataša

http://www.meteo.si/met/sl/weather/observ/surface/snow/

Do prvega predora (tunela) na cca 1400 m.
Sicer podatek z 09. 04., vendar mislim da, glede na količino snega - plazovine na cesti in dokaj nizke temperature v minulem tednu, ostaja stanje nespremenjeno.

Naslov teme je Špik in ne Kačji graben!
Tvojih misli pa žal še nisem sposoben brati.

Tu pa se motiš, Juš!
Bili smo prejšnjo soboto gor in je bilo videti precej smučin.

Ja, res je Juš, nisva bila edina. Poleg naju danes na vrhu še trije turni smučarji s pristopom po Slovenski.
Po Grebenski pa že lep čas ni nihče hodil. Sled, ki je vidna na Maticevi drugi sliki, se je tam tudi končala. Nekdo je (verjetno včeraj) ocenil, da je zaradi izpostavljenosti in grozečih opasti bolje obrniti.
Lp, Marjan

Zgornje jezero Capitello(1930m), ob katerem še v juliju in avgustu leži sneg. Spodnje jezero Melo (1743m).

Vsekakor zanimivo branje:

http://www.gore-ljudje.net/novosti/47701/
http://www.gore-ljudje.net/novosti/35657/

Pod oznako "B-17" bi bil lahko tudi datum 29.05.1944.
Seveda na drugi lokaciji...

Kamniti lovec je včeraj kazal res pravo zimsko podobo.
Iz Žabnic štartava po romarski poti, kjer se sneg prične na cca. 1100 m, na planini že veselo gaziva, na sedlu pri kapelici si nadeneva gamaše. Proti Krnici se z vsakim metrom debeli snežna odeja. V grapi pod vrhom so nekatere jeklenice pod snegom, napihanega snega pa toliko, da se vdirava do pasu. Na vrhu ujameva še nekaj sonca, razglede na okoliške vršace pa onemogoča nizka oblačnost.
Sestopiva na opustele Sv. Višarje (žičnica do pričetka smučarske sezone ne obratuje).Ustaviva se pri g. Mešniku s katerim se slabo urico zadržimo v prijetnem klepetu (lepo pozdravlja Igorja Z.).
Hiter sestop v dolino nama omogoči zasneženo smučišče, (sneg do cca. 1250 m), katero bo marca prizorišče tekme svetovnega pokala.
Lp, Marjan in Nataša

Se mi je hotelo že pred časom (par strani nazaj) zapisati, pa je šlo (uganka) prehitro.
In ker se je dotični že ravno javil...

Ja, Gorazdu je bilo gorništvo že v zibko položeno!
Saj, če ima človek v imenu in priimku kar dvakrat zapisano Gor...,Gor...,
potem pa res ne more v dolini obstati.

Lepenatka, pozdravljena!
Repov kot je izredno lep, pa tudi zelo žalosten kraj...
V minulih letih je bilo kar nekaj tragičnih nesreč in to ne le tistih, ki so zgrešili odcep za K. sedlo.
Svetujem ti, da se prvič odpraviš z nekom, ki je to pot že prehodil.
Tudi Stritarjev opis je ob površnem branju celo malce zavajajoč.
Več na ZS.
Lp, Marjan

Neugodna vremenska napoved za ta vikend naju je včeraj popeljala na zgoraj omenjeno turo.
Vode v tolmunih je malo, čez slap komajda kaj.
Na Srebrnem sedlu naju je pričakala megla, ki se po polurnem čakanju ni razkadila, zato sva prvotno načrtovan vzpon na Najvišji rob opustila.
Na vrhu Planjave sonce, je pa v sunkih pihal izredno močan JZ veter, zato so bile palice pri lovljenju ravnotežja več kot dobrodošle.
Sestop čez Sukalnik proti K. sedlu, kjer srečava nekaj ljudi, ki so obrnili, kajti okoliške vrhove je pričela zagrinjati oblačnost.
Od Koče na K. sedlu si sestop skrajšava po melišču, kjer se na Pastirjih dodobra najeva zrelih malin.
Lp, Marjan in Nataša