m're 1 - Zadnja sporočila

V del srede in del četrtka na omenjeni klasiki Martuljka. Iz krnice v Veliko dnino, spanje v enki ( v konzervici smo tisti večer spali štirje - za ležeč položaj vsekakor maksimum za omenjeni bivak). Drugi dan preko škrbine med Oltarjem in Ponco in SZ grebena do vrha, sestop po ''''normalki'''' mimo dvojke v Vrata.
Prava, pristna martuljška tura v vseh pomenih - vitki, ostri grebeni in vrhovi, veliko krušljive in precej manj dobre skale, rdeči odentki, ki posebaj zaživijo zjutraj in zvečer, samota, divja lepota, gamsi,...skratka: Veliko doživetje.
Na turi uživala Matej in moja malenkost.
Opisoval ne bom, ker so to delo zelo dobro opravili Habjan, zlasti pa Brane in Mariborčan. Dodajam le, da je začetni del do škrbine trenutno (razlog zadnji nalivi, ostra zima,..) IZJEMNO krušljiv, priporočam ekstra previdnost. Midva sva se od skoka do plat zaradi tega razloga napredovala v navezi. Uživaški del grebena je pa še vedno uživaški...

Po planinske taboru za otroke in mladino na Drežniških ravnah, še skok v Furlanske Dolomite (zame so kar Karnijci). Cilj: lepotec Monte Duranno, družba: prijatelj in poznavalec Karnijcev in Dolomitov Matija.
V četrtek v večernih urah mimo vasi Erat do izhodišča po ''''perujsko-bolivijsko'''' izpostavljeni cesti nad sotesko do konca ceste. Po poti 374 do koče Maniago, kjer sva prespala. Drugi dan zgodnji štart prvi cilj forcella Duranno, kjer v družbi kozorogov pozajtrkujeva navlečeva nase plezalne pasove in potrebno opremo.Pot - s pikami označena smer - gre sprva pod, ob grebenu nato zavije po dolgi polici v osrčeje južne stene Duranna do osrednjega ''''kanala''''-grape, ki prereže celotno steno. Tu se prične plezanje sprva kak raztežaj dva desno ob kanalu nato zavije v sam kanal in se ga drži do krnice pod Vrhom. Po lažjem pečevju in kar izpostavljenem grebenu doseževa vrh. V vpisni knjigi je popisanih le nekaj listov, čeprav je prvi vpis v njej iz leta 2004.
Sestopiva po isti smer, na najtežjih mestih (4-5) se spustiva po vrvi. Na dolgi polici srečeva kozoroga alfa samca - ''''gazdo'''', ki mirno odhlača pred nama kot bi žele pokazati kje gre najlažja pot.
Sledi še hiter sestop iz sedla do koče in po kosilu še po že znani poti 374 do avtomobila.
Tura presežnikov: lepi hribi, divjina, prijazno osebje v koči, samota (na celotni turi sva srečala enega človeka in nekaj obiskovalcev v koči). Priporočam vsem ,ki so vajeni gibanja v navezi in/ali solo plezanja III. stopnje ter spuščanja po vrvi. Varovališča so urejena - svedrovci, sem ter tja se najde tudi kak klin. Snežišča na poti so, vendar se jim lahko v celoti ognemo, tako, da lahko zimska oprema ostane doma.
Tura je sicer (razen začetnega dela resnejšega plezanja) dobro opisana v knjigi A.Mašere: Dolomiti - sanjske gore. Kdor zna italijansko pa se najde kaj tudi na netu.

Bil kak teden nazaj v teh koncih:
http://www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/ - Ledinski vrh iz Belske kočne (27.5)
Zagotovo je še nekaj snega v krnici, v sami stenci - plezalnemu delu pa mislim, da nebi smel biti sile .Če bi stvar bila vseeno slučajno ''zabeljena'' ti še vedno ostane za rezervo Ledinski vrh.

Včeraj smo splezali južni raz Skute. Smer sama popolnoma kopna. Sicer na Skuti še kar nekaj snega. Zahodna pot - strm del škrbine kopen, dalje proti Velikim podom omehčan sneg, sem ter tja spodaj led - previdno. Vzhodna stran nad Malimi podi - spodnja gredina,plate še pod snegom, na Streži je izgledalo kopno. Vsekakor je za to varinato nujen cepin, v bolj trdem pa tudi dereze.

Kompliciranje okoli palic res ni potrebno. Nezlomljivih palic ni - razen mogoče litoželeznih.
Razmerje cena/kvaliteta - ni generalnega pravila. Je pa res da dražje znamke ponavadi dajo več garancije, so malo lažje, majo boljši grip...itd. (haklc je le, da ganacija ne velja na lomljenje in krajo, kar je ponavadi vzrok za nakup novih ) in možnost rezervnih delov, ki pa so dragi.
V principu karkoli kupiš ne boš veliko zgrešil/a.

Ne še čisto. Res pa so že malo ovele, nekja lepih je še v najbolj senčnih predelih.
Govorim za Plaški rovt, višje je najbrž bolje.

Tudi me ne zanima nekaj podobnega - Ima kdo kaj aktualnih informacij o (ne)prevoznosti ceste do planine Blato?
Za vse uporabne odgovore se že vnaprej zahvaljujem.

Smučal na Kamniško-Savinjski Komni pred dobrim tednom. Razmere : skorja, na vrhu trdo. Glede na temperature in vlago vlada trenutno povsod v visokogorju, razen mogoče na najvišjih vršacih, odjuga in lep pomladanski gnoj - težko prehoden klasično peški - skoraj obvezne smuči ali krplje.
Mislim, da bo nedelja dopoldne pravi čas. Sicer počakaj da malo stisne potem bo tisto ta pravo ...po slikah sodeč pa bo res bo težko preseči lanskega

Probleme z jajci poleg Velike noči povzročajo ožji in verjetno neoblazinjeni trakovi zank za noge.
Problem je znan - zakaj je tako ne vem. Pas je načeloma narejen za feratte, kjer ni tako pogostih padcev kot pri športnem plezanju in kjer je praktično visiš v pasu le ob počitkih pri kakšnih modernih, težkih izvedbah feratt. Če malo spekuliram bi bila proizvodnja kompletnih pasov z oblazinjenimi trakovi precej dražja kar bi se gotovo poznalo tudi pri ceni ob nakupu.
Pritrjujem Mesetarju - dvodelni pas je pametno imeti pri težjem nahrbtniku, brez zadnjega bremena ali pri kakšni ultra lahki izvedbi zadostuje samo spodnji del.

Do vrha zgaženo, tako s straniu pešakov kot turašev - preverjeno s strani prijatelja.

V četrtek v Koritarici z Juretom. Slezla drugi slap in spodnji del uživaške grape - glede na Kresalov vodniček, lohk da se motim. Drugi slap lepo narejen, uživaška malo manj. Nekaj slik na:
http://www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/

Natančnejši opis na Tk gora. Če malo povzamem:
Sedaj sta izhojeni obe varianti. Čez Kofce goro tudi oz. predvsem peš. V okviru letne poti smo pi povratku opazili večjo skupino turašev - torej smučina. Če si peš ti predlagam čez Kofce goro, sicer letno.

Plazovina je tu pa tam. Izogibaj se grap, globeli, kjer je nekaj napihanega snega. Sicer pa mislim, da ne bi smelo biti problema.

Včeraj na smuki na Velikem. Razmere so tudi za hojo trenutno zelo dobre - trdo, vnedar ne ledeno. Nekaj slikovnih utrinkov na
http://www.turni-klub-gora.si/~frances/razmere/

Meni najljubši je malce divji pristop ob slapišču v Velikem grabnu ali po grebenu desno nad njim. Od senčnih pristopov pa je pravi cukrček lovska pot ki poteka kakih sto metrov pod grebenom in povezuje markirani poti med Gontami in Mah'čkom.
Od markiranih variant mi je najbolj povšeči vaiante od Sle.

Burna razprava kot že dolgo ne...
Ja, najverjetneje bi precej drugače govorili, če bi se stvar končala tragično.
Moje razmišljanje bi šlo bolj v smeri ki sta jo nakazala Geolog79 in Viharnik.
V hribih, sploh pa v zasneženih, veljajo določena pravila. Eno izmed teh je da se v sečne strani visokogorja praviloma ne odpravlja v času trde zime. Sneg je praviloma slabše predelan in bolj labilen kot na prisojah. Ravno obratno je spomladi, ko je sneg na prisojah običajno bolj labilen, običanjo se stvar slabša tekom dneva.Ob tem nočem reči, da so ta pravila stoprocentna in vedno držijo kot pribita. Obstajajo izjeme, ki pa jih spoznaš z izkušnjami, lastnimi ali tujimi, za kar pa je potreno kar nekaj hribovskih kilometrov. Pa ne bom dolgovezil - rajši si preberite kaj na to temo, spremljate poleg vremenske tudi lavinsko napoved (našo, italijaansko, avsrijsko) ali še bolj pojdite na ustrezno izobraževanje (alpinistična šola, dnevi varstva pred snežnimi plazovi, itd.).
Torej: Opremljeni verjamem, izkušeni - ne bi rekel, prej naivni. Hvalabogu, da se je izteklo kakor se je. Upam, da se je kdo ob tem kaj naučil.
Upam si trditi da je, vsak, ki resno hodi v hribe in/ali pleza, turno smuča, borda kdaj napravil kakšno prvovrstno neumnost. Tudi sam sem jih nekaj, najverjetneje bom še kakšno, upam pa da čim manj usodno.
Zavedati se moramo, da bi nas bilo precej malo, če bi bila vsaka napaka kaznovana. Včasih rabiš nekaj sreče. Pa recite karkoli hočete.

Vsi linki ki jih je naštel geolog79 so uporabni. Za same lavinske razmere so, poleg arsotove lavinske napovedi, za naše hribe in širšo okolico uporabne:
- za Julijce: celo v slovenščini!
http://www.regione.fvg.it/asp/meteo_valanghe/bollettino/bollettino_sloc.pdf
-še ena avstrijska, za karavanke: v nemščini, za ostale google translate:
http://www.lawinenwarndienst.ktn.gv.at/143249_DE-

Sicer sem bolj naravnan na Igorjevo držo, pa vseeno.
Kdo in zakaj rabi kakšno opremo? Kdo pa se pri nakupu avtomobila vpraša zakaj so vsi od A do Ž sposobni hitrosti prek 150 km/h, če pa je max. dovoljena hitrost na cestah uradno le 130 km/h? Oprema za v hribe je pač trenutno precej modna. Tako pač je pa če nam je prav ali ne. Dejstvo je da je danes povprečen obiskovalec Šmarne gore v velikih primerih bolje opremljen kot pionirski osvajalci najvišjih vrhov v Alpah, Himalaji, itd.
Še zmeraj se mi zdi, da je malo manj slabo, če se ljudje v hribih predobro opremljeni kot obratno.
Stvar lahko postane nevarna, če se zanemari drugo plat, ki je za varnost v gorah nujno potrebna - znanje in izkušnje. Oprema lahko namreč lahko da lažen občutek varnosti in nikakor ne more nadomestiti manjka v prej omenjenih kategorijah. Nikomur namreč ne bodo pomagali quarki če ne obvlada osnovno tehniko zaustavljanja s cepinom in nikogar ne bodo izkopali iz plazovine, če ima žolno izklopljeno in pospravljeno v nahrbtniku - če navedem le dva najbolj banalna primera.