rasto_r - Zadnja sporočila

Ali obstaja na internetu kakšna karta za Italijo kot je za Slovenijo Geopedia ali za Avstrijo Amap (austrianmap)?

Ne vem, v katero skupino bi strokovno uvrstil to goro, najbliže glede na podatek v www.austrianmap.at/amap/ pa se mi zdi, da gre za Silvrettagruppe. Tu na jugu, na meji s Švico, kraljuje Piz Buin (3312m), morda bolj znan lovilcem "braun boje" kot pohodnikom, Hohes Rad pa je simpatičen, ne prenaporen vrh na meji med Tirolsko in Vorarlberško.
Izhodišče je na prelazu Bielerhöhe (2037m), kamor pripelje plačljiva cesta iz doline Montafona in s tirolskega konca.
Opravil sem krožno pot, najprej ob zahodni obali jezera Silvretta, do koče Wiesbadener Hütte (2443m), preko prelaza Radsattel (2652m) na vrh. Nazaj pa najprej na sedelce pod vrhom in nato pod vzhodnimi ostenji nazaj do jezera Silvretta.
Zahodni dostop do koče je skoraj avtocesta - široka pot, primerna skoraj za sandale. Tja množično zahajajo tudi gora nevajeni pohodniki, ki pridejo občudovat predvsem ledenike pod Piz Buinom ter izvir in prelep začetni tok reke Ill, ki najprej teče do pregradnega jezera Silvretta, nato pa mimo Bludenza in Feldkircha v Ren, le malo pred njegovim izlivom v Bodensko jezero. Pomanjkanja vode na tem koncu resnično ni - morda pa bo ravno zaradi tega kmalu prišlo do "pomanjkanja" ledenikov!
"Turisti" se nekoliko razredčijo na poti proti Radsattlu, saj je tudi vzpon bolj konkreten, narava in pot pa bolj prvinska. Še bolj gorniško pa je vzdušje od tu naprej. Pot najprej preči skoraj vodoravno nekaj snežišč in se vzpne na sedelce (cca. 2700m). Od tu je do vrha še tričetrt ure strmega vzpona, ponekod lažjega plezanja. Razgledi z vrha, označenega s križem z veliko planiko na sredini, so seveda pričakovano veličastni. Za pogled na del jezera, kjer je izhodišče, je treba narediti še nekaj metrov proti severu, sicer pa na jugu kraljuje Piz Buin, obkrožen z ledeniki, povsod naokrog na vse strani neba pa je prelep pogled na vrhove, doline, divje vode. Čeprav se mi je glede na meni vajene slovenske višine hribov zdelo, da bom visoko nad okolico, sem mnogo vrhov vendarle gledal še nekoliko navzgor.
Pot navzdol do sedelca je manj problematična kot se je zdela gor grede. Tu pa sem krenil direktno proti severu, kjer je bila pot težje sledljiva in zahtevnejša. Snežišča, podori, od strel razbita rdečina z železom polnega skalovja (poleg cele "zmešanice" ostalih kamnin - granita, marmorja itd.) in izpod skal slišno bučanje vode poženejo vsaj nekaj adrenalina po žilah - pa tudi vsi pohodniki so nekam izginili... ja, tukaj velja nekaj več previdnosti. Sicer pa izgleda, da se večina kljub ovinku vrne na sedlo Radsattel in se spusti v dolino po bolj idilični dolinici mimo jezerca Radsee.
Čeprav višinska razlika ni ravno velika, pa gre pot nekoliko naokrog, tako da je treba za vzpon na vrh mimo koče treba računati kakšnih pet ur hoje bolj uživaškega tempa. Sestop po opisani smeri traja približno dve uri in pol.
Vsekakor izredno lepa tura, ki jo lahko priporočam vsakomur, ki se mudi na tistem koncu.

Sneg je samo še na poti od Prešernove koče do vrha (pristop od Valvazorja). Zimska oprema ni potrebna.

Narcis nad kočo skoraj ni, prav tako ne proti vrhu Golice. Jih je pa vse polno proti vzhodu, proti sedlu Suha, pod Malo Golico.

Iz Tržiča do Kriške gore je pot povsem neproblematična.

Ja, tudi meni je bilo malo neprijetno, pa na koncu ni bilo panike.

Iz Rablja se je možno z avtom zapeljati še do zgradb, ki so na 1. sliki - dobrih 100 metrov višinske razlike. Makadamska cesta je sicer malo zrukana, ampak normalno prevozna - vsaj lani junija. Takrat je bila ta zgradba tudi naseljena s parom in njunim psom - on (moški, ne pes) je deloval kot nekakšna mešanica med brezdomcem in vojaškim specialcem. Pes pa sicer malo strašljiv volčjak - čuvaj , ampak so ga kar lepo "nazaj držali". Tam mimo greste sicer tako ali tako.

V soboto je bilo nekaj snega v vrhnjem delu, nič posebnega. Šel sem iz Podgorja, tako kot še stotine drugih. Res oblegana pot.

Danes na Golici s Planine pod Golico. Pot čisto pomladanska, polno teloha, cveti resje, še nekaj marjetic je najti pod vrhom.

Snega ni. Niti s te strani niti z druge (Presedljaj).

Pot Presedljaj-Konj-planina Dol je v celoti kopna.

Pot 640 s Pecola je normalno prehodna, varovala nad šrbino Vandul so brezhibna. Tudi pot 641, ki pelje s sedla pod vrhom na Via Alto je v redu označena in lepo sledljiva, le v spodnjem delu strma in zahteva pozoren korak.

Včeraj je bil idiličen dan, pravi za idiličen pohod z že kar malo kičastimi razgledi, med katerimi še posebej izstopa severna stena Montaža. Začneva na zadnjem parkirišču v Zajzeri, potem pa mimo koče Grego, Jezerca in Rudnega vrha na Poldašnjo špico (ali morda kdo ve, kako se po italijansko izgovori Jof di Miezegnot). Pot v zadnjem delu pod vrhom je precej podrta, strma in zelo krušljiva. Morda še informacija, da je pot 649 od bivaka Gemona proti Piparju zaprta.

Če prav razumem, priporočate enodelni, s tem da ima tudi prsni del, ne samo sedežni. Kaj pa primerjava ploščica/ prešita vrv na samovarovalnem kompletu?
lp, Rasto

Tudi sam imam namen nabaviti plezalni pas in samovarovalni komplet. Pa me muči še nekaj dilem. Ali enodelni ali dvodelni pas? Glede na to, da ga imam namen uporabljati na feratah in z nahrbtnikom, se mi je zdelo pametneje, da grem v nakup dvodelnega. Ampak v ponudbi je več enodelnih... (je toliko več "plezalcev" kot "feratarjev" ali pa enodelni povsem zadostuje?). Pa še danes v Igluju so mi rekli, da je dvodelni praktično brez veze, da priporočajo enodelnega, da (vsaj jaz sem tako razumel) dvodelni sploh ni aktualen, da ga samo še naši gorski vodniki priporočajo...?! Ja, je enodelni najbrž res bolj udoben, ampak hrbtenice si pa zaradi napačne obremenitve pri morebitnem padcu res ne bi šel zlomit. Kaj priporočate?
Kaj pa samovarovalni komplet? Ploščica ali prešita vrv? V Igluju imajo prav tako neko akcijo s ploščico, ampak ali gre za porabo zalog ali pa sta obe tehnologiji enakovredni?
Ker (upam) ne bo potrebe za nabavo novih delov opreme (vsaj ne zaradi padcev), bi si želel predvsem občutek varnosti, udobje in enostavnost uporabe. Mi lahko priporočite, kaj naj kupim?

Zanimivo se mi zdi, da so v vodnikih opisi praktično povsod "s Konja na Presedljaj". Po logiki ravno narobe kot bi se glede na vso logiko (po težji gor, po lažji dol) odločil tudi sam (najbolj me mika mimo Orglic na Presedljaj, pa na Konja in čez Rzenik in Dol v dolino. Ali pa je favorizacija teh opisov v obratno smer le zaradi lažjega dostopa/ manj vzpona - začetek na Veliki planini (gondola).

Gor sem bil v soboto. Snega ni, je pa kar lepo pihalo. Zanimiv pa je bil pogled na severno steno in greben Košute, kjer se je kar naprej kuhalo precej strašljivo vreme.