vagabund - Zadnja sporočila

Zjutraj sem pred kočo Filmoor moj 17kg težak nahrbtnik izpraznil za polovico in nato v eni uri prišel na Grosse Kinigat.Tam je bilo že nekaj planincev in še so prihajali tako,da sem nisem predolgo zadrževal na vrhu in se kmalu spusti nazaj do koče.
Prvotno sem imel namen iti do koče Porze a zaradi napovedi poslabšanja vremena naslednji dan sem se obrnil proti dolini in na hitro naredil nov načrt.Spustil sem se za približno 250m nato pa zavil levo na Auserssatel 2280m kjer sem se obrnil proti severu in šel po grebenu do vrha Hocheck 2477m.Nova vpisna knjiga je pod dvema večjima kamnoma.Z vrha sem se po grebenu spustil do sedla in nato levo v kotlino do neke planine ,kjer mi je nek tip tulil da sem zavil " falš " in da tam ni prehoda v dolino.Pogledal sem na moj garmin in res videl da gre pot kakšnih 300m bolj desno kar je pomenilo čez hrib.Tako sem se moral vseeno vzpeti kakšnih 150m čeprav sem prvotno mislil , da se lahko vzponu čez Ofenspitze 2334 ognem.Na sedlu sem res našel pot in se hitro spustil do ceste na Kartitscher sedlu 1530m.Tam sem več kot uro štopal dokler mi ni ustavila prikupna Italijanka z razsutim puntotom in že polnim avtom.Odpeljala me je do konca vasi Kartitsch od koder je bilo le še 3km do mojega avta v Hollbruku in te zadnje tri km sem prehodil z nasmehom po treh čudovitih dneh v Karnijskih alpah.V Hollbruku sem si ogledal še odprto cerkev in prebral priimke na manjšem pokopališču, v glavnem se ponavljajo le trije.Tretjo noč sem prespal v avtu nekoliko odmaknjen od glavne ceste.

Po prespani noči v pastirski koči pod Hollbrucker Spitze sem se zjutraj povzpel do spomenika vojakom iz I. svetovne vojne na sedlu Hochgrantenjoch 2429m.Od tu sem nadaljeval po grebenu Karnijskih alp od zahoda proti vzhodu po poti 403 in 03.Ta pot preči celotne Karnijske alpe od Silliana na Tirolskem do Thorl-Maglern v bližini Trbiža in je dolga približno 150km.Greben vec čas meji med Avstrijo in Italijo in na večini poti so ostanki iz I.svetovne vojne.Povzpel sem se naprej preko vrha Demut 2592m in Schontalhohe 2635m do Eisenreich 2665m kjer sem imel daljši postanek, da sem opravil kar sem se namenil.Nadaljeval sem s spustom proti Obstanser see kjer je tudi koča a se pred jezerom zavil desno in nadaljeval preko vrha Cima Frugnoni 2561m do sedla Obstanser sattel 2462m.Od tu me je pot vodila po grebenu na Pfannspitze 2678m kjer sem se ustavil za pol ure in opravil kar sem imel v planu.Na vrhu sem po dnevu in pol srečal prve planince, ki so nato kar pridno prihajali na vrh.Sledil je strm sestop in ponoven vzpon čez nekaj vršičev pod Kleine Kinigat 2674 , ki je bil moj naslednji cilj.Nanj ne vodi nobena pot in sem po precej krušljivem terenu splezal na njegov zahodni vrh ,ki pa je bil od glavnega cca 200m oddaljen.Naprej ni šlo zato sem se po mačje spustil navzdol in poizkusil kakšnih 200m bolj vzhodno po strmem melišču , po katerem sem prišel do grape po kateri bi se dalo nekako priti v bližino vrha.Ocenil sem, da sem vseeno že nekoliko pozen in zato izpustil tudi Grosse Kinigat 2689m saj je bila nad njim že gosta oblačnost.Torej nisem opravil na malem Kinigatu kar sem se namenil.Spustil sem se le še do koče Filmoor in se dogovoril za prenočišče v že prepolni koči.Zadnjih pet let je eden od oskrbnikov tam tudi mladenič Luka iz Lienza , ki tekoče govori slovensko saj je njegova mami iz Ljubljane.

Na Kotlu sem bil leta 2013 in vem, da je zelo strm. Če kdo hoče še strmejši in bolj odmaknjen vrh je to Znojilski vrh 1148m kjer sem bil pozimi 2012 in v povratku nisem upal po isti zasneženi strmini v vas Znojile ampak sem šel daleč proti vzhodu po grebenu.Sicer pa so v Baški grapi še skriti zakladi kot slap Sopota ali izvir Dicova voda ....in še kaj a se ponavadi le hitro peljemo mimo v Posočje.

@dm72 lepo, da si objavil tako lepe slikice, da vidim kje sem hodil v soboto 28.09 . Bilo je oblačno in megleno vse do višine 2600m in šele na vrhu sončno zato sem gor sameval .

Macesnovec

Res je Kališnikovo poldne oz Kalisnikturm 1575m.ben potem si šel tudi mimo te table.Sicer je dostop od zahoda lažji kjer sem sestopal in se najde tudi sem ter tja skromna stezica.Nadaljujte.

Čestitam šodrovc, v narekovajih je odgovor.

Ni Jerebičje, bom malo pomagal še z eno slikico vrha.

Ker vandica1 odstopa prednost ,bom prilepil eno svežo slikico od sobote.Na kateri vrh sem se povzpel s te strani.

Da se boste teže odločili ,še obvestilo o eni alpinistični šoli, ki se ravno pričenja v bližini Ljubljane.Ker je na Rašici dovolj inštruktorjev in nekaj GV je že to zagotovilo ,da je program kvaliteten.



http://ao.rasica.org/novice.php


http://ao.rasica.org/prikaz.php?stran=as_program

V soboto sem se zapeljal do parkirišča pod Belim potokom v Jezerski dolini in se po markirani poti 654 povzpel do Škrbine pod Škrapljami.Pot vodi prijetno skozi gozd po mulatjeri in proti koncu bolj direktno proti sedlu.Tik pod sedlom sem zavil z markirane poti levo v smeri novega bivaka Daniele Bertolutti poimenovan po mladem jamarju ,ki se je smrtno ponesrečil leta 2006.Že na poti do bivaka je več ostankov iz I. svetovne vojne ,okoli bivaka pa je tega še več.Do bivaka je pot nezahtevna.Moj cilj pa je bil Veliki Snežni vrh 1972m.Že v vpisni knjigi v bivaku sem opazil , da je bil vrh s strani italijanskih alpinistov obiskan vsega tri do štirikrat v letu 2009 in 2010 kasneje pa ne več.Od bivaka sem se podal po stezici med kavernami v smeri vzhoda in do strmega pobočja V.Snežnega vrha ni bilo videti prav daleč.Poti je kmalu zmanjkalo in naprej so me vodili možici.Teren je kmalu postal zelo zahteven z mnogimi škrapljami ,brezni ,kratkimi stenami in rušjem.Kmalu sem ugotovil , da se moram striktno držati smeri možicev (kamen ali dva na skali),saj je sicer drugje teren neprehoden.Vsakič ko sem pravo smer malo izgubil sem se moral vrniti do zadnjega možica in iskati prehode na novo.Tu res velja ,da si hitrejši , če hodiš počasi in ves čas opazuješ teren in predvsem kam stopaš!Na odprtem terenu je tako še kar šlo medtem , ko za pravi prehod skozi rušje sem poskušal večkrat.Ko sem se po dolgem času izvil iz labirinta škrapelj sem ob steni našel strm travni stožec in se po njem začel vzpenjati.Višje se je stožec spremenil v ozko grapo z dovolj rastlinja ,da sem se lahko vlekel navzgor.Na koncu grape sem zavil levo do prvega predvrha z malo obvoza po desni sem prišel na vrh Velikega Snežnega vrha.Razgledi so res lepi ,da sem na vrhu ostal več kot uro in se kasneje po isti "poti" vrnil v labirint skalovja in rušja.Povratek ni šel čisto gladko a o težavah sem pisal dovolj
Tudi jaz ture ne morem ravno priporočiti še posebej ne samohodcem kot sem bil tokrat jaz.Izlet do bivaka in brkljanja okoli vojaških utrdb in ogledovanja položajev bo pa čisto prijetna turica v ta samotni konec.Srečno!!

Ja Črni vrh je
@macesen1 zastavi naslednjo uganko

Ja zelo blizu sta, vidi se Bavški Grintavec levo,v sredini špička Zapotoškega vrha in desno Srebrnjak a ni Javoršček.lp

Ne ne ni od tam,cca 100km zahodneje v Julijskih alpah v Posočju.Vrh je zelo samoten in komaj doživi kak obisk.Lp

Ni v KSA.

Ena čisto sveža slikica od prejšnega tedna.S katerega samotnega hriba sem to posnel ?

Lisca