V četrtek popoldan se kljub slabi vremenski napovedi odpravimo na Triglav z namenom občudovanja sončnega zahoda
Malo pred četrto uro popoldan pričnemo s pohodom, dežja ni so pa megle in narasel potok ki nam preprečuje dostop do Tominškove poti. Ne preostane nam drugega kod da se sezujemo in prebrodimo prijetno toplo vodo
. Za počivanje in občudovanje nismo imeli veliko časa zato smo večji del poti šli kolikor hitro je le bilo mogoče. Po dveh urah in pol prispemo do kredarice, kjer pa se ne ustavimo ampak jo mahnemo kar hitro naprej saj so se megle pričele umikat in nekako smo dobili upanje da s sončnim zahodom še bo kaj sreče.
Že na malem triglavu vidimo da iz te moke ne bo kruha, pojavi se orkanski veter, da nas kar prestavlja, takoj smo oviti v gosto meglo, temperatura malo pod lediščem in brez rokavic bi bilo zelo hudo. Na triglavu naredimo samo nekaj slikic, veter je premočan da bi pomislili na kar koli drugega, kot čimprej nazaj proti kredarici.
Lučke na glavo in hitro navzdol, ker je pričelo rahlo deževat se nismo nikjer ustavljali, ampak jo čez preg hitro mahnemo proti avtu. Pojavi se tudi boter mesec ki nam pomaga osvetljevati pot in kar hitro smo pri izhodišču. Čudovito preživeto popoldne s prijetno družbo, le kaj bi si želel več.