Leny - Zadnja sporočila

Jutri namerava s partnerjem na Peco. Ker nisva s tistih koncev, sprašujem, od kje naj štartava. Kje bi bilo najbolj primerno in najbolj varno? Hvala za odgovor.

V soboto s prijateljem naredila precej dolgo turo tam okrog. V jutranjih urah je bil sneg še pomrznjen, nato pa se je udiralo 20-30 cm globoko. Bila sva na Rinkah, proti vrhu Skute je bilo preveč ledeno (obvezna uporaba dveh cepinov, ki ju na žalost nisva imela s seboj)in je ostala neosvojena. Dan sva končala s skokom na Tursko goro. Naporno. Vendar prečudoviti razgledi, neokrnjenost narave in spokojnost povrnejo vse dvojno. (Zimska oprema in veselo na pot. Srečno.)

Velesa nas je navdušila s svojimi fotkami. Zato sem se tudi jaz danes podala na podobno pot. Sonce, modrina neba, mir in notranje zadovoljstvo so me spremljali vse do Rjavega jezera. Tu pa je padla odločitev, da grem poskusit osvojit še Kanjavec. Pot sem od 2200m nadaljevala že po uhojenemu snegu proti Hribarcam in nato naprej proti vrhu, za katerega pa nisem prepričana, da je bil moj izbrani cilj. (Prosim, če mi kdo pojasni, ki te konce bolje pozna, kje sem pravzaprav bila.)Vreme se je popoldne kar spreminjalo. Močni vetrovi, podeči se oblaki. Tura res dolga, naporna (10 ur in pol), a se je splačalo. Tako kot vedno.

Ne, nikogar ni bilo. Edina. Slabo uhojeno. Del spusta sva šla po drugi poti, kjer je bilo manj plazovito - po grebenu - po skalah. Je pa tam ledeno in izredno krušljivo. Vsak drugi kamen, ki sem se ga oprijela, mi je ostal v roki. Vsekakor bo nevarno in naporno, pa ni važno, kje greš. Počasi, pazljivo in PREUDARNO.

Danes v družbi z veliko napora in gazenja, stala na vrhu. Do Kališča vse ok, naprej s krpljami - dokler je šlo. Potem pa gazenje, gazenje in iskanje varnih prehodov.(Nevarnosti je bilo res kar nekaj.) Bila sva prva in edina na vrhu po sneženju. Vsi napori že med vzponom povrnjeni (prečudovita zimska idila, sončno vreme), na vrhu pa vetrovno in megleno, ampak zato nič manj navdušujoče. Ob spustu že nekaj snežink. Snega je precej. Na mestih spihan, drugod nekaj zametov. Proti vrhu ga je mestoma 50-70 cm. Tura je bila res fizično naporna (oba v precej dobri kondicijski formi), saj sva samo za vzpon od Mač potrebovala natanko 5 ur.
Da, lepa celodnevna prva zimska tura, ki mi je zadovoljila za ... nekaj dni.

Pravo poletje v gorah se definitivno poslavlja. In tudi jaz sem našla nekaj ur, da sem še enkrat položila roke na te tople in zame tako nebeško pomirjajoče skalce. Morala sem na pot, ki mi pomeni izziv, hkrati pa me nanjo veže kar nekaj prijetnih spominov.

Pa k poti. Ob 14.20 štartala izpred Erjavčeve koče na Vršiču. Vreme fantastično, časa za užitke premalo. Urnih in hitrih korakov ko vstopa v steno, ki je po Kopiščarjevi poti res blizu. Plezalni pas, samovarovalni komplet, čelada in rokavice- vsa oprema brez izjeme. Potem pa strmi vzponi, nevarni prehodi, vrtoglavi prepadi in prelepi razgledi. Do okna v senci, na drugi strani prijetni sončni žarki, ki so me pospremili na vrh. Soliden vzpon mi je omogočil, da na vrhu posedim dobrih 25 minut, se posladkam, naužijem veličastnih razgledov in poklepetam - s kavkami seveda, ker drugega ob tej uri ni več gor. Vsi vrhovi na dlani. Sledi dokaj hiter spust po Grebenski. Med potjo opazujem sončni zahod in se kar ne morem naužiti vseh lepot, ki mi jih ponujajo gore. Ob 19. uri naročim kavo pri koči na Vršiču, se usedem na teraso in še enkrat pogled k Mali Mojstrovki, Bavšemu Grintavcu in ostalim vrhovom. Na nebu luna in prve zvezde. Jaz pa še vedno med gorami. Mirno in spokojno.

Kopiščarjeva pot je dobro varovana, le markacije do okna so na nekaterih delih res že slabo vidne. Hvala vsem, ki delate možicle. Pot je kljub vsem lepotam, ki nam jih ponuja, za izkušene gornike.

Zaradi kroničnega pomanjkanja časa (nekam pa sem vseeno morala)sem tokrat pristala v Tamarju in naprej proti Srednji Ponci. Pot se vseskozi strmo vzpenja in dve uri praktično ne popusti. Na nekaterih delih je pot že razmeroma težko oz. nevarno prehodna(nevarnost zdrsa). Vreme: ob štartu je sonce že osvetlilo vrhove, nadaljevanje v megli in nizki oblačnosti, nad 2000 pa - nebeški pogledi. Se je splačalo prit.

Tomas - pustila sem ti zasebno sporočilo. Upam, da si prebral. Lp

Včeraj sem se še v temni noči in ob siju lune odpravila na Bavški Grintavec. Vlekla sta me zahtevna pot ( kar mi je izziv ) in hrepenenje, da preživim dan čimbolj sama med gorami, daleč stran od hrupa in "službenega živ - žava". In obolje se mi je uresničilo. Pot na B. G. je res dovolj zahtevna - tudi za gornika z nekaj izkušnjami ( gor čez Kanski preval, dol po direktni ). Poleg zanimivega plezalnega dela je mnogo bolj nevaren krušljiv teren, ki zahteva veliko pazljivosti in pozornosti pri vsakem koraku.
Jutro in dopoldan sta mi minila v neprecenjivih gorskih užitkih, razgledih, spokojnosti in miru. Nad 1000 m nisem v bližnji in daljni okolici opazila niti enega planinca. Dobro zame, škoda za gore in okoliške hribe, ki očitno bolj samevajo v teh koncih.
Nasvet: Pot priporočam izkušenim in mogoče zaradi varnosti - bolje v družbi.

Pozdravljen, Uroš. A pride v poštev tudi ženska družba? Recimo, da imam kondicije dovolj, da sem bila že dvakrat na Triglavu in da sem prejšnjo soboto pričakala sončni vzhod na Mali Mojstrovki ( no skoraj na vrhu - sem zgubila nekaj časa, ker sem iskala vstop v Hanzovo. ) Ampak vseeno je bilo edinstveno in želela bi si ponovit.

Jaz pa danes popoldan vseeno skočila na Jezersko Kočno, sama. Vreme proti vrhu res vetrovno, razgledov praktično ni bilo. Za nazaj precej iskala markacije. Pod 2000 m pa je bilo bolje in bolj uživaško. Na poti srečala skupino Hrvatov - precej počasnih. Upam, da so uspeli z nočjo priti do Češke koče, kjer naj bi prespali. Drugače pa pot že razmeroma dobro prehodna. Prečila tri ali štiri manjša snežišča, kjer je bilo potrebno nekaj več pazljivosti.
Srečno vsem!

V sredo nameravam po Kremžarjevi na Jezersko Kočno. A je bil v zadnjih dneh kdo gor? Kakšne so razmere? Je še kaj snega? Vsaka informacija bi bila dobrodošla. Hvala.

Hitra odločitev. Danes popoldan skozi Žrelo na Storžič. Vreme rahlo grozilo, zato s hitrim tempom na vrh. Jeklenice v dobrem stanju. Razgledi pa zelo različni. Na vrhu ob treh zbiranje oblakov in prve kapljice dežja. Ni časa za malico, le čez Škarja rob v dolino. V treh urah naokrog. Kljub ne prelepemu vremenu zadovoljna doma.