Turbo je tako lepo enostavno opisal pot na ta hrib, da sem tekst enostavno sprintal in ga "proizvedel" v prakso. V teh koncih sem prvič, zato sem se okoli Malega polja in Mišeljske planine lovil, a ni bilo hudo. Turbov opis bom malček popravil, namreč časi se spreminjajo, z njimi pa tudi človeški poseg: namreč, tam kjer pot v Mišeljsko dolino zavije ostro levo ( pod rušjem), naj bi "našo" pot iskali v rušju, a je rušje porezano, tako da pot ne more bit bolj očitna. Šele višje v travah jo izgubiš, a je smer očitna, možicev pa je ravno prav, tako da je potrebno malo mozgat. Po prelomnici prideš pod melišče, tam jih pa sploh ne potrebuješ, jasno je, da se gre pod meliščem do strmih trav in na sedlo. Do sedla potem deluje fizika, sam nisem hodil v okljukih, imel sem "dobre noge" (kolesarski žargon) in sem izvedel "blitzkrieg" naravnost na sedlo!
Skozi žleb je luštno, le začetek je zatežen. Navzgor je potem vse plezljivo, le v desno se je treba držati, kot je napisal turbo. Nimam kaj, tura "do jaja"!!!
Dol potem naprej po grebenu do Na Nizkem in navzdol do poti.