Lipnik - Monte Schenone

Včasih je treba plan kar na hitro spremeniti, saj v gorah ima glavno besedo vreme. Tudi tokrat nisem vedela kam, a ker je to Igorjev teren, me ne skrbi, pa še vedno izbere kaj zanimivega...zapeljeva se v Kanalsko dolino, natančneje do vasice Pietratagliata, čez slikovit most, nato cca 7-8km po dobri asfaltirani cesti, ki sva jo še prej pomagala očistiti posekanega drevja, ki je ravnokar potekalo in naprej do izhodišča, planine Poccet. Od tu nadaljujeva malo po cesti, malo po stezici, mimo zavetišča Jeluz, kjer se kravce pasejo na zelo lepi razgledni točki, danes vrhovi sicer v oblakih. Midva nadaljujeva po poti, ki kmalu zavije na "sedelcu" desno, še malo in že sva na vrhu. Razgledi megleni, dežja ni bilo, se je pa približevala pošiljka iz Rezije, zato malo posediva in se vrneva po isti poti nazaj. Vreme zdržlo, drugače pa pot zelo lepa, zanimiva in se bo treba še povzpeti v lepem vremenu, ko bodo razgledi

Tale čudovita (jesenska) turca je bila »na čakanju« dobro leto…danes pa se le zapeljeva v dolino Dunjo. Ravno, ko okrog 9h parkirava v vasici Chiout, prileze sonce tako visoko, da razlije svojo svetlobo in toploto na to prelepo dolino. Usmeriva se na gozdno cesto, ki pa ji ne slediva do sedla Bieliga, ampak se že po cca. urci hoje pri smerokazih odcepiva v levo in še naprej slediva poti 601, ki naju po »spodnji« poti pripelje na vrh Lipnika. Razgledi za »vikat«. Občudujeva Montaž, ki s te strani kaže povsem drugačen »obraz«…mogočen, veličasten, težko dostopen…Če bi ga prvič videla s te strani, ne vem, če bi se odločila za vzpon nanj …Mašera pravi, da temu prizoru »v Julijcih ne najdemo para« in da »pogled nanj po lepoti in veličastju prav nič ne zaostaja za znano podobo Matterhorna…«???…
Na vrhu je noro pihalo, tako, da ga po »foto terminu« hitro zapustiva…sestopiva po grebenski poti in si v zavetrju privoščiva dolgo poležavanje na toplem soncu in mehkih travah… …sestop nadaljujeva do sedla Bieliga in mimo istoimenske planine do izhodišča. V senčnih legah je slana vztrajala preko celega dneva in je posebej na travnatih pobočjih potrebno nekaj malega pazljivosti. Macesni zlatijo, še kakšen teden, pa bodo čisto »ta pravi« …Tole je bil enkraten dan, srečala nikogar, no, enega gamsa, ki pa ni bil pri volji pozirat …oboževalcem lepih razgledov in samote to pot toplo priporočava…
P.S. Hojo po cesti si je mogoče popestriti z nekaj bližnjicami, ki so precej strme in slabo uhojene, vendar nekatere celo označene z možici.

Najprej, Admin bi lahko združil te objave, da bi ne bilo razdrobljeno.
Izhodišče planina Poccet, potem pa najprej na vrh Lipnika, kratek sestop do spodnje poti in na Vrh Dunje, ter nazaj. Pohvalno, da je pot na Vrh Dunje sveže obžagana .

Ja Igor, potrebna bi bila se lakserca, da bi pokosil visoke trave. Malce heca na stran: Očitno je bila danes lepsa atmosfera, vsaj po fotografijah sodeč. Posekane veje borovcev pa so zgolj do Vrha Dunje. Včeraj opravil vzpon iz Prerita in bi ga z lahkoto označil kot markirano brezpotje, zlasti zadnji del od Cuel Formiana naprej.

Pot s planine Poccet brez posebnosti, nekoliko povečana pazljivost je potrebna le pri spustu z zgornje do spodnje poti, sicer pa izjemno lepo; spokojno, razgledno, barvito in z zelo drugačnimi pogledi na "domače" gore.

http://stezeinsledi.blogspot.si/2015/09/na-grebenu-naborjetskih-gora.html

Srečno na potkah

Današnji dan je razvajal z vsem: soncem in razgledi, tudi vožnja po cesti iz vasice Pietratagliata do izhodišča na planini Poccet je minila brez kakšnih »adrenalinskih« srečanj. Od tam naprej je bilo ubiranje korakov do vrha Lipnika pravo uživanje, ker je pot res lepo speljana in tudi dobro označena. Kaj dosti novega ali drugačnega od preteklih objav ni za napisati. Ta vrh res očara z razgledi.

Ma greva eno kratko, tako za dušico in hkrati v izvidnico...zapeljeva se do vasice Chiout, kjer pustiva avto in naprej do planine Bieliga. Tu se odločiva nadaljevati vse do Lipnika. Sestopile sva po mulatjeri in naredile rahlo krožno turco, nato po cesti nazaj do izhodišča. Luštna, samotna in razgledna turca, primerna tudi za kolo, saj gre povezava ceste iz Kanalske doline v Dunjo

Ponedeljek, 14.08.017

V torek -17.10.2107 smo se škofjeloški upokojenci povzpeli na Lipnik(Monte Schenone -1950m).

Lipnik je predzadnji vrh na zahodu Naborjetskih gora v Zahodnih Julijskih Alpah .Na jugu je gol s strmimi travnatimi visinami, ki se spuščajo globoko v dolino Dunje.Na severu pa je visoko poraščen z gozdom. S sosedom Vrhom Dunje kraljujeta z veličasnim razgledom daleč naokoli. Nekako strogo ju nadzira mogočni Montaž-že rahlo v beli obleki.Nimam nobenega zemljevida tega področja Alp.Naša dva zemljevida -Julijske Alpe-zahodni del in Julijske Alpe -vzhodni in zahodni del s Triglavskim narodnim parkom tega področja ne pokrivata. Treba bo kupiti kak italijanski zemljevid.Vem kje smo hodili, verjetno pa ne znam točno imenovati planin, prek katerih smo hodili. Pregledal sem vse članke od tega področja, vendar me niso prinesli pravega odgovora.

Mislim, da smo se peljali iz kraja Pietragiate do planine Poccet,če je ime planine sploh pravo.Koče pa nismo videli-ne vem ,verjetno je nižje , kjer se asfalt konča.Verjetno smo se peljali kar mimo.V glavnem smo se kar nekaj vzpenjali po ozki asfaltni cesti-tudi skozi nek tunel do nekakšnega ovinka, kjer je naprej cesta zaprta za promet.Tu je na nas prevoz čakal kakih sedem obur. Tu se nahaja tudi nek zanimiv vodohram. Nato smo šli po stezici na desno,kjer smo naleteli na vodovodno cev,ki je peljala k vodohramu. Zajetje oziroma izvir je precej višje.Prečili smo nato to gorsko cesto in zavili pri levem ovinku ceste na označeno stezico na desno. Na levi so bile celo neke ruševine že davno propadlih stavb.Na desni pa smo že videli naš cilj -veličastni greben Lipnika.Sedaj nas je prijetna stezica vodila nekako po vzhodni strani Lipnika na sedlo Clap del Jovel.To je sedlo med Lanežem in Lipnikom.Tu se obrnemo na desno in proti vrhu Lipnika imamo še sigurno tričetrt ure. Stezica je mestoma kar prepadna,vendar sigurno dovolj široka.Prečimo še nekakšen predvrh in čaka nas le še nezahteven vzpon na sam vrh Lipnika, kjer nas pričaka križ in skrinjica za vpise. Tu so celo neke ruševine vojaških objektov iz I. sv. vojne.Imeli smo čudovito vreme in razgled daleč naokoli.Vrnili smo se po drugi poti.Nazaj pa smo šli od sedla Clap del Juvel na desno na sedlo Bieliga-tu je istoimenska planina .Za ovinkom se vidijo tri stavbe planine.Kar nekaj časa smo rabili, da smo prišli do druge planine.Presenetile so nas ogromna dva hleva , ki sta samo še ruševini.Tretji hlev pa ima še streho.Poleg je tudi koča, ki zna biti poleti odpreta.Tu je stalo celo vozilo z obiskovalcema. To je Lipaljska planina-Malga san Leopoldo.

Planina Poccet ni opuščena, je še kako živa - v nedeljo so nas prijazno postregli

http://www.discoveralpigiulie.eu/it/natura/malghe/malga-poccet/

Velkavrh, slika 5 - Šinauc
Monte Schinauz

Brane, kupi si zemljevide Tabacco, pa ti bo marsikaj bolj jasno. Na koncu koncev se mi zdi, da si vodnik, ki je najbolj poklican, da izleti uspejo!

V planinskem vodniku Zahodne Julijske Alpe je zapisano, da Lipnika odlikuje predvsem razgled, ki
ponuja enkratni, osupljivi pogled na Montaž. Prizor, ki je prava podoba iz pravljice, ki ji v Julijcih ne najdemo para.
Še posebno lep je Lipnik v jesenskem času, in če ga obiščeš samo enkrat, moraš res storiti tako.

Pa se je meni zdelo še lepše, saj ni lep samo vrh, ampak tudi slikovito speljana pot, ki te popelje k vrhu kar prehitro.
Lipnik prav zares kliče k ponovnemu obisku.

Bomo šli -drugo leto je vodniška pa še Vrh Dunje je zraven-planiran 15.09.2018-tretji vikend-sobota v septembru.

Krasen razglednik, še posebej jeseni.
Cesta do planine Poccet pa kar adrenalinska.

Drago, cesta je res... Če ne bi bilo tunela čisto spodaj na začetku, se ne bi vozili gor. Tunel pa je, verjameš ali ne, dal zgraditi oz. izvrtati sam Benito Mussolini za vojaške potrebe. Gor sem bil nekajkrat in enkrat sem se ustavil pred tunelom, da naredim posnetek ali dva. In se je mimo pripeljal pick-up, šofer je ustavil in me vprašal, ali je kaj narobe. Ko sem mu odvrnil, da samo fotografiram, je izstopil in me peljal do "spominske" table", ki je zgoraj na levem oboku. Črno na belem je napisano, kdo in zakaj je dal tunel zgraditi. Tudi fašistični "grb" je na plošči. (žal plošče nisem približal, se jo pa vidi na levem oboku zgoraj).

Zanimiva informacija. Hvala.
Saj, cesta je v redu, če nikogar ne srečaš. Midva sva samo en avto.
Je pa cesta sedaj med tednom uradno zaprta. Verjetno zaradi gozdnih del, ki se izvajajo na planini.

Drago, si kje videl obvestilo, do kdaj bo cesta zaprta? Nameravava enkrat v začetku novembra gor, pa če nama le uspe raje ujameva kak lep dan čez teden kot za vikend...

Samo obvestilo je bilo na trikotnem cestnem znaku, da je odprta ob sobotah in nedeljah.

Hvala...

Živjo, zamikal me je tale vrh.
Ne najdem pa podatka, koliko traja pot s planine Poccet in koliko iz vasi Chiout? Je možno narediti tudi krožno varianto preko planin?

Bo prav prišlo med dopustom v Kr. gori, smo ponavadi v gorah več na italijanski strani kot slovenski ... Hvala!