Mangart

Igor,vsa čast za opravljeno delo.Saj pa veš tisto,da smo markacisti garači na planinskih poteh.Lp.Franc

Pozdravljeni Igor, danes se "delovna doba" podaljšuje zato še ne razmišljati o upokojitvi. V Ljubljani dežuje in je treba malo na šalo obrniti, da je lepši dan ! LP

Saj vem kako so te stvari. . Zato pa sem pisal "po tiho". Bolj od vsega mi gre na zivce se vpisat v Italijansko knjigo, ceprav to pocnem popolnoma kot bi bil slovenski dnevnik (zamejcem nam tako pac se kar srbi :-) )

Italijanska knjiga naj ne bo problem, tisti, ki jo je nastavil zelo lepo govori slovensko in se kdaj tudi na tem forumu oglasi, sicer pa ob priložnosti morda kakšno še odnesem gor, sedaj, ko je manj obiskovalcev je prav, da se vpisuje. Ko pa zapade sneg pa tako ne bo več dostopna.

Mogoče kdo ve, kakšna je pot na mangart? sneg? hvala

Novega snega v naših gorah ni, velja za vse najvišje vrhove, srečno pot in lp

Danes pa po Slovenski poti iz sedla na Mangart. Pot je odlično zavarovana. Izredno pa je treba biti pazljiv saj je v jutrnjih urah ta pot je v senci, temperature so nizke, mrzel veter in se je na skalah naredilo ivje, so bile zelo spolzke. Tudi tu je danes na vrhu pihal pravi sibirski veter, drugače sonček, lepi razgledi in zelooo veliko ljudi, čeprav bi nekatere kar domov napotila, res so malomarni in to lahko drago stane...otroci s čeladami na nahrbtniku, drugi peljejo po Slovenski poti v nahrbtniku še skoraj dojenčka, neprimerna oprema pa ni več novost. V dolini je še toplo, kar zna biti varljivo, saj gore že dišijo po zimi...pa varno.

Tudi jaz sem šel danes iz Belopeških jezer po Slovenski poti na Mangrt, nazaj po Italijanski (gor in dol z razgledovanjem skupaj okoli 10 ur). Kar sem jaz videl, so bili vsi v času mojega vzpona ustrezno opremljeni, vključno s čeladami. Padajoče kamenje pa je res nevarno. Ravno ko sem si zavezoval čevelj nekje v sredini poti, je mimo z velike višine prižvižgal kamen, ki je dobesedno eksplodiral ob padcu na tla le nekaj metrov stran. Čelada je res obvezna na tej poti.

Bi pa omenil, da se je kar nekaj ljudi podalo v ferato Via Italiana (tja sem pospremil kolega, sam pa nadaljeval po običajni poti), nevedoč, kako zahtevna je. No ja, vsaj obrnili so se, dokler ne bi bilo prepozno.

Ne bi rekel, da bolj kot na drugih poteh. Smrtni primer je bil pred leti tudi na poti Čez Prag, pa tudi na poti s Kotovega sedla na Jalovec (tam naj bi kamen sprožil pohodnik višje) in seveda tudi v slovenski na Mangrtu, ko je kamen zbil 10 letnega dečka (takrat višje ni bilo nikogar, ker je bila pot zaprta!!!) Bolj, ko vsi našteti je krušljiv Bavški Grintavec, tudi na Kanjavčevih policah rado leti dol, pa nad potjo nihče ne hodi, seveda pa se večji ali manjši podori dogajajo marsikje. Delno se pred tem lahko zavarujemo s čelado, ki pa tudi ni vsemogočna. Včasih je pravilna odločitev tista, kinas lahko najbolj obvaruje. Torej, če je pred nami veliko ljudi se taki poti, če je le možno raje izognimo. Še najbolje se počitim, če ni nikogar pred mano, ampak potem je pa treba zgodaj vstati. Zelo smiselno je tudi Rozkino opozorilo glede pomrznjenih skal, te so še posebej nevarne, ker se dejansko nič ne vidi, ko pa zdrsne je pa lahko že prepozno.

Tudi na Slovenski poti se jih je nekaj obrnilo, drugače pa Keber1, verjemi, da še zdaj ne morem verjeti, da lahko nekdo skoraj dojenčka na hrbtu pelje po tej poti, in mu da kapuco na glavo, pa misli, da je ok? Sm tudi eno mami vprašala sredi Italijanske poti, kdaj misli dati čelado hčeri na glavo, ko bosta v avtu? Ampak tako je, smo si različni, lp.

No, res je, na Mangrt hodi vse sorte, tukaj nimamo kaj. Žal sem opazil tudi krvav madež, ki je ostal od včerajšne nesrečne Avstrijke. Sem pa imel filing, da je začetek Slovenske poti še predobro zavarovan, kasneje (ravno od tistega dela naprej, kjer se je zgodila nesreča včeraj), pa precej manj, kar lahko komu da prezgoden lažni občutek varnost. Lahko opozorim na eno precej sveže odtrgano zajlo na prvem bolj zoprnem delu, ko se pot postavi malo bolj pokonci.

Glede pomrznjenih skal pa lahko tudi jaz opozorim, celo ob 11. uri so bile še vedno ivnate v zadnjih 100 metrih poti. Dejansko je bilo bolj varno hoditi kar po štirih, kljub temu, da je vršni del skoraj sprehajalen.

Ja začetek poti je lepo varovan, višje zgoraj pa bi kje lahk obila še kaka jeklenica.

Nesrečno avstrijko pa sem nažalost slišal pasti v soboto in me je spreletel srhljiv občutek kako hitro se ti nekaj zgodi.

POt pa zna biti proti vrhu že zelo poledenela in stem še bolj nevarna.

hanzova na MM je sprehod.

@Kucelj. Princip je pri obeh isti. Težave v Via Italiani so bolj psihične narave kot fizične. Lezeš v navpičnici z ogromno zraka pod seboj. Če ti to ne predstavlja problema, ti tudi fizični del ne bo, ker je pot v celoti varovana. Ni pa priporočljivo, da greš to ugotavljat ravno na Via Italiana, če nimaš dovolj izkušenj s takimi potmi. Če jih imaš, pa ne bo problema.

Bagi

kolko ure hoje se porabi za pot Bivacco Tarvisio-vrh Mangarta mimo Koritniškog Malog Mangarta? Hvala

Od bivaka Tarvisio nad Zagačami do vrha Mangarta je okoli 4ure hoda.Zaradi razmočenosti tal pa ture s strmimi travnatimi pobočji in tudi bolj frekventne poti v skalovju povsem odpadjo.Pristope na najvišje vrhove pa otežkoča novi sneg,ki je padel danes ponoči.

Je kaj snega gori

Občutek imam, da ravno nimaš namena gor, ker skačeš sem in tja po forumu, kot bi stal na osjem gnezdu, ampak za tiste, ki pa bi mogoče le šli naj napišem, da je v vršnem delu slovenske nekaj malega poprha, skala tu in tam mokra in tudi pomrznjena, prav tako malenkost poprha na italijanski, ki je na severni strani v senci. Na slovenski pretrgana ena jeklenica, me čudi, da tega ni še nihče opazil ker ni ravno od včeraj.

Mel sem it namen, ampak bo še čas naslednja leta, naj bo skrivni kotiček še ne odkrit, kot pa da je odkrit.
Itak imam za seboj letos, kar nekaj zanimivih doseženih ciljev (Triglav, Kanjavec, 7J, Grintovec....)

Igor Zlodej je napisal pod sliko št. 3: "Klanška jezera".
Razlaga: Nobena jezera na Slovenskem nimajo toliko imen kakor ta. Uradno so (po naše) Mangartska, tako jih je imenoval tudi geograf Melik. Neuradno jim pravijo Belopeška, kar je kalk nemškega imena Weissenfelser Seen. Tu in tam se kdo sili z nazivom Fužinska jezera, kar je kalk italijanskega poimenovanja Laghi di Fusine. Staro ime – Klanška jezera – pa se skoraj ne uporablja več; menda so dobila ime po nekem Klanšku, čigar posest je bila tam okrog. LP