Prav tu, na hribi.net sem opazila opis poti na Možic, hvala Otiv, in ker radi odkrivamo vedno nove poti, smo se odločili, da gremo.
Začeli smo pri planinski koči na Petrovem brdu. Tam nas je pozdravil prijazen oskrbnik, malce smo pomodrili na zemljevidu, povedal nam je, da smo izbrali lepo in zanimivo turco ter nam zaželel srečno pot.
Široka pot nas je vodila za planinskim domom do hudourniškega potoka nato smo stopili v gozd. Ves čas markirana,dokaj strma, kopna, dobro označena pot nas je najprej pripeljala do Lovčevega bivaka, kjer smo na toplem sončku postali, se malce okrepčali in nadaljevali do lovske koče na vrhu Bače. Tam smo se desno usmerili navzgor, pot nas je zopet popeljala v gozd nato se je na koncu poti iz gozda pred nami odprl travnik imenovan Na poljani, z ene strani obdan s Šavnikom, z druge s Slatnikom. Prečili smo travnato pobočje in se usmerili desno proti vrhu Možica. Z vrha Možica smo skočili še na vrh Slatnika.
Meja, določena leta 1921 z Rapalsko pogodbo, je potekala od Ventimiglie ob Tirenskem morju preko Alp do Reke. Po letu 1930, so začeli Italijani nekaj kilometrov za njo graditi utrdbeni sistem, imenovan Alpski zid (Vallo Alpino) Z druge strani Rapalske meje kot odgovor na Alpski zid so Jugoslovani zgradili Rupnikovo linijo … ostanki bunkerjev in utrdb preko Možica spadajo v italijanski Alpski zid, Rupnikovo pa lahko vidimo nekaj kilometrov bolj na vzhodu, recimo čez Ratitovec in Blegoš. Njeni bunkerji so bistveno slabše grajeni.
( obrazložitev mi je podal @pinkerton, hvala)
Ja, oskrbnik ni niti malo pretiraval ko je rekel, da je tu res prekrasno, razgledi so bili za čisto desetko, kamorkoli nam je segel pogled so se oči ustavile in počivale, zgodovina tu pokaže svoj obraz. Resnično vam priporočam obisk Možica, pa napišite tudi vi vaše občutke ki jih boste doživeli tam gor, pa mogoče še kaj zanimivega, zgodovinskega, na to temo dodajte, srečno vsem,lp